Page 111 - Homo senescens II: izbrane teme

Starosti prijazna univerza: primer Univerze v Mariboru

in spodbud. Zahteva po implementaciji novih konceptov, povezanih z idejo
vseživljenjskega učenja, se pogosto srečuje z retoriko in s preprosto zame-
njavo izraza »stalno izobraževanje« z izrazom »vseživljenjsko učenje« brez ka-
kršne koli spremembe v praksi ter določbah. Po drugi strani pa številni raz-
lični pilotni projekti, eksperimenti in novi modeli koncept vseživljenjskega
učenja integrirajo v univerzitetni program ter ga uvrščajo v strukturo terciar-
nega izobraževanja. Primeri so Združeno kraljestvo in Francija, ki sta precej
napredni državi pri razvoju postopkov za priznavanje in akreditacijo učenja
na delovnem mestu; Nemčija, ki ima številne posebne univerzitetne predpise
za starejše državljane; Grčija, ki je za ta namen ustanovila odprto univerzo;
ter Švedska in Norveška, ki se zanašata na svoje uveljavljene sisteme kvot za
starejše študente. Kljub nenehnemu skepticizmu med akademskimi učitelji
je vprašanje vseživljenjskega učenja postalo del tekoče reformne agende v
Evropski uniji, kjer si univerze prizadevajo izboljšati svojo interakcijo in sode-
lovanje s svojim okoljem ter s širšim krogom zainteresiranih zunanjih strani.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je Slovenija jasno oprede-
lila vprašanje vključevanja in odpiranja evropskega visokošolskega prostora
pri reševanju gospodarske ter socialne krize, zlasti pri odpravljanju posle-
dic demografskih sprememb in pandemije ter zagotavljanju trajnostnega ra-
zvoja. Vključenost vseh generacij, tudi prebivalstva, starejšega od 55 let, v
vse oblike visokošolskega izobraževanja v okviru odprtega, formalnega vse-
življenjskega učenja je ključno za doseganje ciljev pametnega staranja. Pred-
stavniki slovenskega visokega šolstva smo poudarjali, da je pri tem treba za-
gotoviti standarde kakovosti izobraževanja odraslih in izboljšati mehanizme
kakovosti, kar je še posebej pomembno pri uvajanju digitalnih oblik učenja
(Evropska komisija 2021; Lorber 2021).
Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030 (ReN-
VPŠ30) (2022) je opredelila strateške cilje na področju kakovosti. Vzpostav-
ljen bo delujoč sistem vseživljenjskega izobraževanja na visokošolski ravni,
vključno z ustreznim vrednotenjem in priznavanjem, s ciljem opolnomoče-
nja širših krogov aktivnega prebivalstva z novejšimi spoznanji znanosti, ume-
tnosti in stroke. Prav tako so opredeljeni ukrepi za doseganje strateških ciljev
na področju kakovosti. Vključeni bodo v razvoj sistema akreditacij in prizna-
vanja mikrodokazil (angl. micro-credentials) ter sistem priznavanja in vredno-
tenja predhodno pridobljenih znanj pa tudi v načrt promocije pomena in
nujnosti pridobivanjaraznolikih,vendarkakovostnih sodobnih visokošolskih
znanjin spretnosti vvsejaktivni dobi posameznika.Digitalizacijanapodročju
učenja in poučevanja na daljavo se bo razvijala strateško, z upoštevanjem
tako vseh ključnih smernic v svetu ter EU kot tudi posebnosti slovenskega

111