Page 80 - Homo senescens II: izbrane teme

Jernej Kovač in Danijela Lahe

rostarševskega. Gostečnik (2004) ugotavlja, da sta temeljna podsistema v
družini partnerski/starševski in otroški. Pri tem gre izpostaviti dejstvo, da je
tudi vsak posamezni član družine predstavlja svoj podsistem, ki je del celo-
tnega podsistema. Iz slednjega ugotavljamo, da vsaka družina na edinstven
način predstavlja zelo kompleksno sintezo notranje/intrapsihične, medo-
sebne/interpersonalne in sistemske/družinske dinamike, ki se med seboj ne-
nehno prepletajo. Pomembno komponento znotraj sistema predstavlja,kot
že povedano, starostarševski podsistem, ki je samostojen podsistem, hkrati
pa je v intenzivnem odnosu s podsistemoma odraslih otrok in vnukov.
Naslednji sestavni del predstavlja element sistemska vzajemno-cirkularna
vzročnost, ki po Diani Gehart (2014) pomeni, da vsak posameznik vpliva na
druge in drugi na njega. Iz tega sledi, da ne gre za linearno, temveč za cir-
kularno vzročnost. Podobno ugotavlja tudi Gostečnik (2004), ki ugotavlja, da
vsi posamezni člani družine vplivajo drug na drugega, se medsebojno pogo-
jujejo in drug v drugem vzajemno vzbujajo ter ustvarjajo določene miselne,
čustvene in vedenjske oblike medosebnih odnosov.
Pri tem gre izpostaviti, da odnosi, ki se vzpostavljajo med starimi starši in
odraslimi otroci, ne vplivajo samo na njihov odnos, temveč tudi na odnos,
ki ga stari starši vzpostavljajo z vnuki. Prav tako odnosi med starimi starši in
vnuki vplivajo na odnos, ki ga imajo stari starši s svojimi odraslimi otroki. Ob
tem velja poudariti, da je pomembno, da se na vseh relacijah vzpostavljajo
funkcionalni odnosi, saj so drug od drugega odvisni ter s tem vzajemno-
cirkularno vplivajo drug na drugega.
Sledi kratek opis naslednjega elementa, in sicer pravila v sistemu. Po Go-
stečniku (2004) številne raziskave ugotavljajo, da ima vsaka družina svoj-
stvena pravila, ki vodijo in urejajo družinski sistem. Ta pravila se nenehno
ponavljajo in s tem držijo sistem v ravnovesju. Zagotovo ima vsaka družina
različna pravila, ki se lahko kažejo na področju financ, pospravljanja, izraža-
nja čustev, izobraževanja, spolnosti idr. (Bradshaw 1996). Za družino so po-
membna vsa pravila, vendar imajo zagotovo še posebej pomembno vlogo
tista, ki zadevajo komunikacijo, izražanje čustev, sprejemanje, sočutje in ki
postavljajo bistvene temelje za razvoj funkcionalnih odnosov.
Na področju starega starševstva imajo zelo pomembno vlogo v odnosu z
vnukitudijasnapravila.Zagotovosenaosnovivzgoje,kisojebilideležnitako
stari starši kot otroci, in vzgoje, ki so jo prakticirali pri svojih otrocih, vzpo-
stavljatudi odnos do vnukov.Talahko temelji nademokratičnejšem, lahko
pa tudi na avtoritarnejšem ali pa na permisivnejšem vzgojnem stilu. Pri tem
gre opozoriti, da je pomembno, da se v odnosu med starimi starši in odra-
slimi otroci vzpostavijo vzgoja ter s tem povezana pravila, ki so v čim večjem

80