Page 77 - Homo senescens II: izbrane teme

Analiza medgeneracijskih družinskih odnosov z zornega kota relacijske družinske terapije

Bengston in Ariela Lowenstein (2003) sta v delu Global Aging and Challen-
ges to Families predstavili prav posledice demografskih gibanj na družino in
družinsko življenje. Ugotovili sta, da je v družinah vedno manj otrok, posle-
dično je manj številčno tudi sorodstvo. Ta pojav intergeneracijske strukture
sta poimenovali beanpole family, tj. družinska struktura, ki je po obliki dolga
in ozka, z več generacijami, vendar z manjšim številom članov v vsaki genera-
ciji. Včasih so prevladovale dvo- ali trigeneracijske družine s štirimi ali petimi
otroki, današnji starejši pa so in bodo del štirigeneracijske (morda celo petge-
neracijske) družine z bistveno manj otroki. Schimany (2003) ob tem dodaja,
da je mogoče govoriti o »zgodovinsko novih razmerah pomanjkanja«, v ka-
terih prihaja do pomanjkanja sorodnikov nasploh, še posebej do izginjanja
vnukov. Vloga starih staršev, s katero so lahko mnogi starejši nekdaj dokazo-
vali svojo družbeno koristnost, tako postaja vse redkejša.
Padec smrtnosti in rodnosti nekateri avtorji (Hagestad 1986; Knipscheer
1988) poimenujejo tudi »vertikalizacija«. In ne samo, da je sorodstvo manj
številno, celoten pomen instituta sorodstva se je spremenil. Sorodstvo ni več
odvisno le od dedovanja in sklenitve zakonske zveze. Nove reproduktivne
tehnike so namreč radikalno spremenile pogled na dedovanje. Še več, alter-
nativne oblike družine in zunajzakonska skupnost so celo pričele izpodrinjati
vlogo ter pomen zakonske zveze (Fry 2005). V porastu pa so tudi globalne
(svetovne) družine² (Beck in Beck-Gernsheim 2014), katerih medgeneracijsko
sodelovanje znotraj družine je praviloma onemogočeno oz. zelo oteženo.
Zaradi (socialnih, ekonomskih, demografskih, kulturnih in političnih) spre-
memb v družini in v družbi nasploh sta danes sodelovanje med generaci-
jami ter medgeneracijsko učenje pogosto otežena. To odpira nove razprave
ospodbujanjuvzajemnostimedgeneracijami,karbipolegsolidarnostizago-
tavljalo tudi prenašanje dediščine in znanja. V ta namen v nadaljevanju po-
drobneje predstavljamo sodoben inovativni model relacijske družinske tera-
pije. Uvodoma sledi kratka predstavitev omenjenega modela, nakar bomo
predstavili temeljne elemente relacijske družinske terapije in jih integrirali s
pojmom starega starševstva.

Relacijska družinska terapija
Relacijska družinska terapija je integrativni relacijski pristop psihoterapije,
katere utemeljitelj je Christian Gostečnik. Omenjeni model temelji na pred-

² Globalne družine se razumejo kot ljubezenski in sorodstveni odnosi med posamezniki, ki živijo
v različnih državah (in celo celinah) ali prihajajo iz različnih držav ali celin (Beck in Beck Gern-
sheim 2014).

77