Page 75 - Homo senescens II: izbrane teme

Analiza medgeneracijskih družinskih odnosov z zornega kota relacijske družinske terapije

staršev, saj ugotavlja, da je količina vključenosti starih staršev izjemno po-
membna. Nenazadnje je pogostost stikov med starimi starši in vnuki pozi-
tivno povezana s kakovostjo medgeneracijskega sodelovanja (Cook in Ro-
ggman 2010;Keeling2012).Nakoličino stikovin kakovost odnosamočno vpli-
vajo tudi starost ter zdravje starih staršev, starost vnukov, število vnukov, šte-
vilo starih staršev(Danielsbackain Tanskanen 2012;Monserud2011),socialno-
ekonomski status (Mahne in Motel-Klingebiel 2012) in čustvena bližina (Ha-
koyama in MaloneBeach 2013). Poleg tega je s kakovostjo odnosa med sta-
rimi starši in vnuki povezana tudi geografska razdalja (Dunifon in Bajracharya
2012). Stari starši, ki živijo na geografsko bolj oddaljenih krajih, praviloma tve-
gajo zmanjšanje količine in kakovosti njihovega odnosa z vnuki. Nasprotno
pa je življenje na geografsko bližnjih lokacijah povezano s pogostejšimi stiki
in z boljšo kakovostjo odnosa (Dunifon in Bajracharya 2012; Wood in Liossis
2007). Na medgeneracijsko sodelovanje med starimi starši in vnuki nedvo-
mno vplivajo tudi odnosi med starimi starši in njihovimi otroki (starši vnu-
kov) (Cook in Roggman 2010; Mueller, Wilhelm in Elder 2003); če stari starši
pozitivno zaznavajo svoje odnose z otroki, je verjetneje, da bodo pozitivno
zaznavali tudi svoje odnose z vnuki (Fingerman 2004).
Medgeneracijski stiki so tudi še en pomemben dejavnik, ki lahko vpliva
na odnos mladih do starejših. Dosledno je dokazano, da je pri otrocih, ki
živijo v družinah, ki spodbujajo medgeneracijske odnose in vire, večja ver-
jetnost, da bodo imeli pozitiven pogled na starejše (Attar-Schwartz, Tan in
Buchanan 2009; Gilbert in Ricketts 2008; Slaughter-Defoe, Kuehne in Straker
1992). V več raziskavah je bilo dokazano, da pogostost medgeneracijskih sti-
kov med otroki in njihovimi starimi starši ali drugimi starejšimi osebami po-
zitivno vpliva na poglede otrok na starejše (Allan, Johnson in Emerson 2014;
Burke 1982; Luo idr. 2013; Marcoen 1979). Nekatere druge raziskave pa niso od-
krile pomembnih povezav med pogostostjo stikov med mladimi in starejšimi
ter pogledi mladih na starejše (Boswell 2012; Haught idr. 1999; Okoye 2005).
Ena od možnosti, ki je bila predlagana za razlago ugotovitev o učinku med-
generacijskih stikov, je, da je pomembnejša kakovost in ne pogostost teh sti-
kov(Bousfieldin Hutchison 2010;Robinson in Howatson-Jones2014).Prejšnje
raziskave so namreč pokazale, da pogostost stikov s starejšimi (čas, preživet
skupaj) ni vplivala na odnos otrok do starejših, medtem ko je visoka kakovost
stikov pozitivno vplivala na ta odnos (Christian idr. 2014).
Izkušnjestarejših in njihovih družin močno vplivajo nadojemanjestarosti v
družbi, kar ima za posledico spremembe v vedenju in odnosu do starejših (Ci-
lingiroglu in Demirel 2004; Akdemir, Gorgulu in Cinar 2007). Na odnos družbe
do starosti močno vplivajo tudi nekatere značilnosti, vključno s posamezni-

75