Page 76 - Homo senescens II: izbrane teme

Jernej Kovač in Danijela Lahe

kovo starostjo, preteklimi izkušnjami, kulturnimi prepričanji, vrednotami in
izobrazbo (Akdemir, Gorgulu in Cinar 2007).
Stari starši imajo pomembno vlogo v družini in družbi, in sicer vsaj iz treh
razlogov: blagodejno vplivajo na psihični razvoj otrok, mladim družinam nu-
dijo podporo in razbremenitev, ohranjajo in vzdržujejo povezovanje genera-
cij. Dodajamo pa, da pozitivna vloga (starejših) družinskih članov pri zmanj-
ševanju stereotipov in starizma nujno ne pomeni, da vsi medgeneracijski od-
nosi v družini oblikujejo pozitivne rezultate, kljub temu da več stikov pomeni
tudi več možnosti za komunikacijo, empatijo in medsebojno pomoč. Bivanje
starejših ljudi v razširjeni družini tako samo po sebi ni pokazatelj dobrega
medgeneracijskega sožitja ali solidarnosti, ampak je odraz širših družbenih
in kulturnih procesov, ki uravnavajo življenje celotne družbe in posamezni-
kov.
Medgeneracijsko sodelovanje v družini je bilo v preteklosti in je še da-
nes najpogostejši način zagotavljanja vzajemne pomoči med generacijami
ter kot tako temelj medgeneracijske solidarnosti. Meddružinske izmenjave
pomoči med družinskimi člani so zelo obsežne in pomembne kljub števil-
nim družbenim spremembam, kot so demografske spremembe (staranje
družbe), spremembe družinskih oblik (različni tipi družin) ter s tem dina-
mike družinskih vezi, novih kulturnih in družbenih vzorcev, vrednot, norm
in pričakovanj (Hlebec in Filipovič Hrast 2012). Za celostno razumevanje po-
membnosti medgeneracijskih odnosov je nedvomno treba raziskati vpliv
družbenih sprememb na oblikovanje in delovanje postmodernih družin.

Vpliv družbenih sprememb na družinsko življenje
S procesom modernizacije se je družina kot institucija začela bolj oddaljevati
od obstoječih vezi s sorodniki. Funkcije, ki jih je imela družina v preteklosti,
so se postopoma zmanjševale, to pa je bilo okrepljeno s prehodom iz raz-
širjene družine v jedrno družinsko strukturo in z migracijami s podeželja v
mesta. Ti premiki so povzročili spremembe v družinskih strukturah, spreme-
nili sta se tudi vloga in sestava družin. Prevladujejo večgeneracijske družine,
enostarševske družine, dvostarševskih in razširjenih družin je zmeraj manj,
pojavljajo se nove oblike družin (istospolne družine, reorganizirane družine,
družine brez otrok, LAT-dužine¹), povečuje se število razvez, zakonskih zvez je
zmeraj manj, število družinskih članov je zmeraj manjše. Alenka Švab (2001)
govori celo o pluralizaciji družinskih oblik in načinov življenja. Dodajamo, da
so nekatere navedene družinske oblike sicer obstajale tudi že v preteklosti.

¹LAT je kratica za living-apart-together (angl.), tj. življenje skupaj in hkrati narazen (Švab 2001).

76