Page 79 - Homo senescens II: izbrane teme

Analiza medgeneracijskih družinskih odnosov z zornega kota relacijske družinske terapije

oblikovanju posameznikove osebnosti, ki predstavlja temelj za naše kasnejše
odnose.
V nadaljevanju sledi nekoliko podrobnejša predstavitev šestih elementov,
s pomočjo katerih bomo pridobili globlji uvid v bistvo relacijske družinske
terapije ter omenjeni model na kratko integrirali z odnosi, ki se vzpostavljajo
med starimi starši in vnuki.
Prva in najosnovnejša predpostavka sistemskega pristopa in temeljno na-
čelo vsakega sistema je sistemska celovitost. To pomeni, da je celota večja
od vsote posameznih delov (Gostečnik 2004). Iz tega sledi, da sistema ne se-
stavlja vsota posameznih elementov, temveč je za njegov razvoj sistema klju-
čen element medosebni odnos, ki nastaja znotraj sistema (Bradshaw 1996).
Vsak družinski sistem ustvarja čisto specifično dinamiko in specifičen afekt,
na osnovi katerega je utemeljen. To pomeni, da vsak sistem ustvarja temeljno
vzdušje ali temeljni afekt, ki ga ustvari skupek vseh možnih odnosov med
deli sistema (Gostečnik 2004). Po Babette Rotschild (2017) in Schoru (2016)
poznamo šest temeljnih afektov, in sicer: veselje, jezo, sram, strah, žalost in
gnus. Tako v funkcionalni družini, kjer so odnosi urejeni, sproščeni in spon-
tani lahko prevladuje temeljno občutje veselja. V družinah, ki so podvržene
nenehnim konfliktom, lahko prevladuje temeljni občutek jeze, medtem ko
lahko v družinah, ki so zaznamovane z različnimi oblikami nasilja ali zlorab,
prevladujejo temeljni afekti strahu, sramu, žalosti in gnusa. Prav tako je za
afekt značilno, da je intenziven in praviloma traja krajši čas.
Odnosi med otroci, starši ter stari starši predpostavljajo sistemsko celoto,
znotraj katere se lahko vzpostavljajo različni občutki. V kolikor gre za funk-
cionalne odnose, se med omenjenimi relacijami lahko kreirajo pozitivni ob-
čutki, kotsosreča, zadovoljstvoinveselje, medtem koselahko vneurejenih
odnosih pojavijo negativni občutki, kot so jeza, bes, nevrednost, ponižanje
idr. Zato je pomembno, da stari starši posvečajo pozornost učenju različnih
veščin, ki pripomorejo k funkcionalnim odnosom z odraslimi otroci in vnuki.
Pri tem je pomembno izpostaviti, da je predvsem konstruktivna komunika-
cija, ki temelji na razumevanju, sočutju in sprejetosti, temelj za vzpostavitev
konstruktivnih odnosov. Za usvojitev tovrstnih znanj so pomembna znanja
s področja komunikacije, katere temelje razvijemo v primarni družini. Prav
tako lahko svoja znanja v obdobju starosti razširimo s pomočjo različnih for-
malnih in predvsem neformalnih izobraževanj, ki temeljijo na učenju komu-
nikacijskih veščin.
Drugo pomembno sestavino relacijskega družinskega modela predstavlja
podsistem. Na splošno lahko rečemo, da je vsak sistem sestavljen iz nasle-
dnjih podsistemov, in sicer iz otroškega, partnerskega, starševskega in sta-

79