Page 104 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic
(1971), za katero je značilno, da se demokracijo povezuje z nizom
t. i. političnih pravic, ki se odražajo preko pravic strankarskega
tekmovanja oz. volitev; v tem smislu proceduralna demokracija
izpostavlja pravice in načela, ki dajejo legitimnost prepoznavni in
organizirani opoziciji, pravici izzvati nasprotnika, zaščiti svobo-
de izražanja in združevanja, svobodnim in poštenim volitvam ter
utrjenemu strankarskemu sistemu;
2. liberalno demokracijo, ki ji poleg že opisanih lastnost ter vseh
lastnosti proceduralne oz. volilne demokracije prida še poudarek
na zaščiti nekaterih (negativnih; op. avt.) pravic, povezanih z vla-
davino prava (angl. rule of law), ki omejujejo državo v primeru ci-
vilnih, političnih, lastninskih in manjšinskih pravic;
3. socialno demokracijo, ki poleg že obstoječih lastnosti procedural-
ne in liberalne demokracije koncept demokracije širi še z nizom
t. i. pozitivnih pravic, ki smo jih spoznali tudi pod izrazom tretja
generacija človekovih pravic in se nanašajo na varstvo socialnih,
ekonomskih ter kulturnih pravic.
Dejstvo je, da obstaja niz različnih vrst bolj ali manj razvitih demo-
kracij, kar se odraža tudi skozi vsakodnevne načine (ne)priznavanja
različnih vrst in vsebin pravic ter s tem povezovan odnos do moči, o
13
čemer smo uvodoma govorili tudi že v prejšnjem podpoglavju (Beet-
ham, 1999). Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila objavljena
ena od prvih primerjalnih analiz kršitev človekovih pravic in demokra-
cije, ki je predstavljala raziskovalno ogrodje za številne nadaljnje razi-
skave teh vsebin v bolj in manj razvitih demokracijah (npr. Mitchell in
McCormick, 1988; Arat, 1991; Davenport, 1999, 2007; Blais idr., 2001;
Davenport in Armstrong, 2004). Rdeča nit vseh teh raziskovalnih ugo-
tovitev je, da šele takrat, ko ima politični sistem dobro opredeljen sis-
tem človekovih pravic in svoboščin ter skupaj z družbo in v zadnjem
času še posebej z mediji razpolaga z učinkovitim sistemom njihovega
varovanja, sebe lahko pojmuje kot eno od vrst demokracije (npr. Ri-
chards in Gelleny, 2007; Whitten-Woodring, 2009; Bellinger, 2017; Lan-
dman in Di Gennaro Splendore, 2020). Po podatkih, prikazanih v sliki
2.6, je varovanje človekovih pravic po svetu še vedno na stalni preizkuš-
nji ne zgolj v šibkih demokratičnih sistemih, ampak tudi političnih sis-
temih volilnih ali celo liberalnih demokracij. Na zemljevidu so države
obarvane v različnih barvah glede na oceno zaščite človekovih pravic

13
Glej tudi npr. spletno stran Political Terror Scale (http://www.politicalterrorscale.org).

104