Page 106 - Politike človekovih pravic
P. 106
2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic
v odnosu do fizičnih zlorab s strani države (politični umori, mučenje,
zapori, izvensodne usmrtitve, izginotja); države, kjer je stopnja zaščite
najvišja, so obarvane z modro barvo, sledijo zelena, rumena, oranžna,
do najnižje stopnje v državah, obarvanih z rdečo (Herre idr., 2016).
Človekove pravice naj bi bile sestavni del različnih oblik demokraci-
je, na čelu z liberalno demokracijo, česar vsakodnevne prakse politič-
nih sistemov pogosto ne potrjujejo. Prav tako odnos med demokracijo
in človekovimi pravicami relativizirajo tudi raznoličnosti v vodilnih
idejah, mislih ter vrednotah posameznih političnih ideologij ter njiho-
vem pogledu na vlogo in poslanstvo države ter njen odnos do posame-
znikov in družbe v širšem smislu.
Človekove pravice in (politična)ideologija
Politična ideologija je po definiciji nabor idej, prepričanj, vrednot in
mnenj o vlogi politike ter politični ureditvi in procesih neke skupnos-
ti. Politološka znanost ideologijo opredeljuje kot bolj ali manj skladen
nabor idej oz. politične misli, ki daje podlago za organizirano politično
delovanje z namenom ohranjanja, spreminjanja ali zrušitve obstoje-
čih odnosov moči, kot praviloma izhajajo iz moči, pridobljene glede na
uspeh na vsakokratnih volitvah. Ko preučujemo politične ideologije,
nas zato praviloma zanimajo njihovi (1) pogledi na obstoječe stanje,
(2) vizija prihodnosti (v smislu »dobre družbe») ter (3) oris potrebnih
političnih sprememb (Heywood, 2021).
Z vidika vsebin, povezanih s politiko in človekovimi pravicami, je
poznavanje ideologije pomembno zlasti zaradi razumevanja posame-
znih vsebin političnih misli, idej, argumentov, na katerih je utemeljena
tudi ideološka (ne)podpora ali prioritetnost posamezne vrednote, na
kateri je osnovana posamezna (človekova) pravica. Politične ideje in
ideologije nam tako pomagajo pri pojasnjevanju odgovorov na vpra-
šanja, kot so, kaj sploh pomeni enakost, kaj pomeni, da so vsi ljudje
enaki, da imajo enake priložnosti, kaj pomeni, če nekoga označiš npr. z
besedo »socialist«, »konzervativec«, »fašist«, »komunist«.
Danes lahko s pomočjo preglednih znanstvenih del prepoznavamo
preko dvajset skupin raznolikih političnih ideologij ter znotraj njih še
več kot sto njihovih podvrst. Ne glede na navedeno pa velja tudi oce-
na, da je možno idejne nastavke katere koli politične ideologije v po-
vezavi s temeljnimi vrednotami, na katerih so osnovane tudi vsebine
človekovih pravic, najti v eni od treh »klasičnih« filozofskih politično-
-ideoloških družin oz. tradicij – (1) liberalizmu, (2) konzervatizmu ter
106