Page 108 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

ekonomskem menedžmentu ter socialni regulaciji in zagovorništvo po
obsegu velike vlade. V ekonomskem smislu je trg (še vedno) razumljen
kot samoregulativen in s svojimi mehanizmi po naravni poti zagota-
vlja splošen napredek ter priložnosti za vse (fr. laissez-faire) (Freeden,
2003; Heywood, 2021).
Ideja konzervativizma se pojavi konec 18. in v začetku 19. stoletja
prvenstveno kot odziv na ekonomske ter politične spremembe, ki jih
je najintenzivneje spodbudila francoska revolucija pa tudi druge vzni-
kajoče ideologije, posebej liberalizem, socializem ter nacionalizem.
Temeljna ideja konzervativizma je ohranjanje starega oz. obstoječe-
16
ga reda ali podpiranje sprememb z namenom (za)varovanja obsto-
17
ječega reda, ki je utemeljen na spoštovanju (naravnega) aristokrat-
skega reda in vladanja, spoštovanju avtoritete, hierarhije, tradicije
ter obveznosti. Ljudje so videni kot nepopolni, v svojih zmožnostih
in talentih, ki so sicer prirojeni, so omejeni, nagnjeni k moralni ko-
ruptivnosti, egoizmu, zavisti in želji po moči. Zaradi tega potrebujejo
naravni prostor, ki bo raznolike posameznike povezoval, združeval in
tudi vodil. To nalogo po organski poti opravlja družbena ureditev s
svojimi institucijami oz. celotno tkivo družbe (angl. fabric of society),
od družine in lokalne skupnosti do naroda. Celota je mnogo več kot le
seštevek posameznih delov. Načelo delovanja je pragmatično, zaupa
se v to, kar deluje, kar je utemeljeno na dobrih preteklih izkušnjah,
znanju, življenjskosti in ne na abstraktnih idejah, ki so utemeljene
na brezmejnih in nenačelnih priložnostih. Država je utemeljena na
načelu »en narod«, za varnost in neodvisnost ljudi od države pa je
ključno njihovo zasebno lastništvo, ki lastnikom daje samozavest, za-
gotavlja spoštovanje zakonov pa tudi drugih ljudi, ki imajo v svoji lasti
premoženje. Lastništvo tudi zagotavlja razumevanje ter spoštovanje
obveznosti in ne zgolj pravic. Zmanjševanje (prirojenih) ekonomskih
neenakosti poteka preko kombinacije ukrepov politik progresivnega
obdavčevanja in socialnih provizij za šibkejše. Takšen pristop vse do
danes narekuje odnos konzervativne ideologije v zvezi z ekonomsko
in socialno politiko, ki se krepi posebej po drugi svetovni vojni skozi

16
Praviloma se takšno usmeritev konzervativizma pripisuje kontinentalni evropski ideji, ki jo je
začel razvijati mislec Joseph de Maistre (1753–1821).
17
Takšna smer je praviloma pripisana ameriškemu in britanskemu konzervativizmu, kot ga
idejno opredeljuje Edmund Burke.

108