Page 109 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice kot politike boja za oblast 2.2
19
18
ideje krščanske demokracije in nove desnice ter na podlagah ka-
20
snejših smernic neokonzervativizma pa tudi neoliberalizma (Phil-
21
lips-Fein, 2011; Heywood, 2021). Kot posebej izpostavlja Kekes (1997),
pa je konzervativizem predvsem odraz politične morale, ki se kaže
skozi poslanstvo države v skrbi za dobro družbo in življenje. Idejno-fi-
lozofske temelje konzervativizma se pripisuje angleškemu filozofu in
politiku Edmun du Burku (1729–1797), v kontinentalnem delu Evrope
pa Josephu de Maistru (1753–1821). Med sodobnimi konzervativnimi
ideologi osrednje mestu zavzema avstrijski ekonomisti in politični fi-
lozof Friderich von Hayek (1899–1992).
Tretja temeljna politično-filozofska misel, ki v središče svoje ideje
in sporočila postavlja izbrane vsebine vrednot ter z njimi povezanih
pravic, je socializem. Po mnenju nekaterih je temeljno idejo socializma
v svojem delu Republika opredelil že Platon (428/427 ali 424/423 pr. n.
št.–348/347 p.n.š.), zanesljivo pa leta 1516 Thomas Moore (1478–1535)
v delu Utopija. Verjetno najbolj znan ideolog sodobnega (revolucionar-
nega; op. avt.) socializma je s svojo idejo odprave kapitalistične eko-
nomije in zamenjave s socialistično družbo ter skupnim lastništvom
Karl Marx (1818–1883). Marx je z dokončnim razvojem ideje diktature
delavskega proletariata postavil tudi temelje za ideologijo komuniz-
ma, s katero pa se veliko ideologov socializma zaradi njene ekstremne

18
Načela krščanske demokracije so se po drugi svetovni vojni razvijala v kontinentalni Evropi
in so utemeljena na tržni ekonomiji, zasebnem podjetništvu ter tekmovalnosti pa tudi na
prepričanju, da morajo t. i. vmesne institucije (npr. podjetja, cerkev, združenja in različne
skupine sindikatov) med posamezniki in državo skupaj s slednjo zaradi cilja po blaginji (po)
skrbeti preko ideje socialnega partnerstva tudi za socialno harmonijo družbe kot organske
celice.
19
Razvije se v sedemdesetih letih 20. stoletja, kot odgovor na povojni intervencionizem države
ter kritiko Keynesove socialnodemokratske ideje, ki naj bi vodila v zaskrbljujoče naraščajoče
družbene konflikte ter upad splošne avtoritete. Glavni zagovornik tega pristopa je bil Friedri-
ch von Hayek (1899–1992), v praksi pa se je v osemdesetih letih udejanjala skozi vodilno načelo
»svobodne ekonomije in močne, a majhne države« in politike predsednika ZDa Ronalda Rea-
gana (1911–2004) ter britanske premierke Margaret Thatcher (1925–2013).
20
Neokonzervativizem gradi na vnovični utrditvi temeljne konzervativne ideje iz 19. stoletja.
Prav posebej sta izpostavljeni vrnitev in okrepitev vloge avtoritete, ki je zaradi discipline, spo-
štovanja ter skupnih vrednot garant socialne stabilnosti in povezanosti. Skeptičnost in dvom
se pojavljata v odnosu do rastočih multikulturnosti, multireligioznosti pa tudi do multikultu-
ralizma in naraščajočega vpliva nadnacionalnih institucij, kot sta OZN in EU. Vse navedeno naj
bi samo po sebi vodilo k nestabilnosti ter konfliktni obremenjenosti.
21
Osrednja stebra ideje neoliberalizma sta trg in posameznik, kjer naj se prvega razbremeni re-
gulacij, z vidika socialne odgovornosti države pa velja, da so socialni programi neupravičeni in
za posameznika ponižujoči, gojijo kulturo odvisnosti in posledično jemljejo svobodo njegove
izbire na trgu, kar je v strokovni literaturi poznano tudi pod izrazom »država varuška« (angl.
nanny state), ključni zagovorniki tega idejnega toka pa so ekonomisti Hayek, Friedman ter filo-
zof Robert Nozick. Tudi prevladujoči procesi globalizacije so oprti na številne od opisanih idej.

109