Page 107 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice kot politike boja za oblast 2.2

(3) socializmu – in njihovih odnosih do avtoritete, enakosti, pravičnos-
ti, svobode in lastnine (Estlund, 2012; Freeden in Stears, 2013).
Zgodovinsko gledano so se vse tri ideologije, ki veljajo za začetnice
politično-ideološke misli, začele oblikovati ob prehodu fevdalizma v in-
dustrijski kapitalizem in se v začetku konfrontirale zlasti s tekmujočima
ekonomskima filozofijama kapitalizma ter socializma (Heywood, 2021).
Idejno-filozofske temelje za idejo liberalizma se pripisuje angleškemu
filozofu in politiku Johnu Locku ter njegovemu zagovarjanju narav-
nih pravic do življenja, svobode in lastnine, predstavniške oblasti ter
tolerance. Temeljni deli v tem pogledu sta Pismo o toleranci (1689) in
Dve razpravi o vladi (1690). Med drugimi kasnejšimi vidnimi ideologi li-
beralizma pa vsekakor velja izpostaviti še Thomasa Paina (1737–1809),
Johna Stuarta Milla (1806–1873) in sodobnega liberalnega ekonomista
Johna Maynarda Keynesa (1883–1946). Liberalizem je osrednja ideolo-
gija industrializiranega zahodnega sveta in je zato pogosto prikazovan
tudi kot neke vrste »metaideologija«, ki je skozi svoje razvojne procese
danes utemeljena na ključnih idejah posameznika oz. individualizma,
njegovih svobod in svoboščin, izhodiščnih priložnosti ter enakosti
pred zakoni, v političnem smislu pa s temeljnim načelom »vsak glas
ima enako težo«. Družba je v tem pogledu videna kot atomizirani se-
14
števek samozadostnih posameznikov, ki drug drugemu ne dolgujejo
ničesar. Prednost imajo razumni in sposobni posamezniki, ki v raci-
onalni ter argumentirani razpravi in s svojimi znanji, veščinami, iz-
kušnjami, spretnostmi, talenti iščejo razvojne rešitve. Liberalizem je
toleranten do drugačnega mišljenja, govora, delovanja, za katere ver-
jame, da bogatijo in krepijo posameznika ter s tem posledično celotno
skupnost. Vsakokratna oblast je izbrana s strani vladanih na volitvah
15
in je odraz njihove večinske volje. Država je nujno zlo (angl. necessary
evil) in nočni čuvaj (ang. nightwatchman), ki zagotavlja red, varnost in
pravna pravila ter skrbi in ščiti voljo skupnosti (t. i. javni interes) ter
v tem odnosu tudi omejuje posameznikove svoboščine in mu nalaga
dolžnosti. Z začetkom uveljavljanja Millove ideje o »novem liberalcu«
ter s tem modernega liberalizma pogled na delovanje vlade postaja
bolj intervencionističen, kar se kaže skozi njeno »spečo prisotnost« pri

14
V tem smislu liberalizem loči med močjo talentov in dohodkovnih zmožnosti ter posledično
zagovarja t. i. »meritokratsko enakost« zaslug, ki ljudem z znanjem, s talenti in z delovnim
zmožnostmi ter veščinami dajejo večjo izhodiščno moč in pomembnost kot tistim, ki teh ni-
majo.
15
Gre za temelj liberalne demokracije, po kateri oblast izbira ljudstvo »od spodaj«, preko sistema
predstavništva in demokratičnih načel volilnih procesov.

107