Page 19 - Politike človekovih pravic

Funkcija in oblika pravic 1.2
razumevanje na strani drugega; še več, prav to je lahko razlog za
začetek nepremostljivih medosebnih, družbenih pa tudi politič-
nih konfliktov, ki terjajo iskanje kompromisnih rešitev po zelo
različnih možnih poteh; vsakodnevno razumevanje in izvajanje
pravice nekoga je pogosto neposredno povezano tudi z obvezno-
stjo, s pričakovanjem, z zahtevo druge strani;
3. pravno, v smislu pravne opredelitve in regulacije moralnih in po-
litičnih razumevanj ter razmerij do pravic(e).

1.2 Funkcija in oblika pravic 1.2
Treba se je zavedati, da so nekatere pravice, kot so pravica do nedo-
takljivosti življenja in enakosti ob rojstvu, dane oz. jih pridobimo ob
rojstvu samem, nekatere pa (pri)dobimo glede na vloge, ki jih imamo
v družbi, in glede na državljanstvo (tj. oblike pravic). Imeti pravico po-
meni biti upravičen do nečesa, kar nimamo oz. nimamo več, in imeti
možnost uveljaviti zahtevo po tem (tj. funkcije pravic).
Funkcija varovanja oz. zaščite se izhodiščno nanaša na varovanje po-
sameznikov in družbenih skupin ter zato njihovih ustaljenih načinov
življenja pred posegi drugih posameznikov in družbenih skupin, civil-
nih organizacij ter predvsem države.
Človekove pravice naj bi v tem pogledu zagotavljale zaščito ljudi v
primerih, ko so prizadeti kot udeleženci v političnem, socialnem, kul-
turnem ali gospodarskem življenju, kot zaposleni ali nezaposleni ali
socialno šibki, kot pripadniki etničnih manjšin, kot prebivalci dolo-
čenih območij zaradi onesnaževanja okolja, kot potrošniki zaradi ne-
vestnega ali goljufivega ravnanja proizvajalcev določenih dobrin, ali
v odnosu do drugih posameznikov, če obstaja sum, da so ti s svojimi
besedami ali dejanji kršili pravice prvih. Varovale naj bi jih v primerih,
ko svojih pravic sami niso sposobni uveljavljati (otroci in mladoletniki,
tujci, migranti), v primerih, ko so posebej prizadeti, kot npr. bolniki,
kot udeleženci v sodnih postopkih ali kot zaporniki.
Pravice naj bi posameznike varovale pred posegi državnih organov,
ki skušajo državljane prisiliti k sprejemanju določenih nesprejemljivih
ukrepov ali posegajo v njihovo zasebnost. Prav tako naj bi jih ščitile
pred in(ter)vencijami raznih ideološko opredeljenih skupin, političnih
strank, državnega aparata, ki preko množičnih medijev in na druge
načine uveljavljajo določene vrednote ter ideologije, s katerimi se poli-
tika reducira na posamezne dimenzije, vsiljujejo predstave o nujnosti
družbene organiziranosti na določen način ali razvoja v določeni smeri

19