Page 21 - Politike človekovih pravic
P. 21

Funkcija in oblika pravic  1.2





                                                Etika,
                                              sproščenost,
                                              ustvarjalnost,
                                             sprejetje dejstev,
                                             brez predsodkov,
                                           reševanje problemov
            Samouresničenje
                                        Samospoštovanje, samozavest,
                                        dosežki, spoštovanje do drugih,
            Spoštovanje                    spoštovanje od drugih
                                       Prijateljstvo, družina, intimnost
            Ljubezen/pripadnost
                                       Varnost: osebna, družina, zdravje,
             Varnost                       nance, morala, lastnina

                              Dihanje, hrana, voda, spolnost, spanje, homeostaza, izločanje
            Fiziološke potrebe
            Slika 1.1  Hierarhija človekovih potreb po Maslowu (1954)



              Nadalje pa Schütte in Deanna Ciarlante (1998) v sliki 1.2 nazorno opo-
            zorita na obstoj kulturnih razlik v odnosu do hierarhije potreb, kot se
            kažejo med zahodnim in vzhodnim delom sveta, kjer se slednji po zače-
            tni sorodni potrebi po zadovoljitvi fizioloških potreb v primerjavi s pr-
            vim mnogo bolj osredotoča na vrednote družbe in ne na želje ter z njimi
            povezane pravice do lastnega osebnega razvoja, kot to velja v zahodnem
            svetu. Prav opisane ugotovitve, sicer raziskovalno zbrane nekaj desetletij
            po Maslowu in na primeru preučevanja vedenjskih navad potrošnikov,
            so, kar je koristno tudi za nadaljnje namene te knjige, na jasen način po-
            kazale na omejitve, relativnost, predvsem pa neizvedljivost in neprimer-
            nost poskusov univerzalnega razumevanja sveta po kateri koli podobi.
              Kljub temu da družboslovci upravičeno ugotavljajo, da smo kljub
            izčrpnim teoretičnim delom in razpravam o človekovih pravicah, ki so
            včasih spodbudile pomembne zgodovinske premike v gledanju na vlo-
            go človeka v družbi in na razmerje med njim ter državo, še vedno da-
            leč od kakršnega koli soglasja, na osnovi katerega bi lahko enotno se-
            stavili kakšno izčrpnejšo vsebinsko listo primernih človekovih pravic
            ali opredelili temelje njihove legitimnosti (Donnelly, 2003; Landman,
            2006; Freeman, 2011; Jambrek idr., 1988; Lampe, 2010). Iz omenjenega
            razloga bo zato v nadaljevanju tega poglavja poseben poudarek najprej


                                                            21
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26