Page 27 - Politike človekovih pravic

Vrste in tipologizacije pravic 1.3

za to nagrajevati (včlanjevanje v različne skupine, cerkve ali politične
organizacije). Prav tako zaradi sklicevanja na vero ali prepričanje nihče
ne more odklanjati izpolnjevanja državljanskih dolžnosti, čeprav ob-
stoje določene izjeme (ugovor vesti). S to svobodo je povezana svoboda
izražanja misli v govoru, pisanju, tisku in na druge elektronske načine,
ki pomeni prepoved vsake cenzure ali pogojevanja izdajanja in posre-
dovanja oddaj s strani državnih organov. Omejena je le toliko, kolikor
zakoni prepovedujejo žalitve ali posredovanje nezakonitih in nemo-
ralnih vsebin. Z duhovno svobodo sta povezani tudi svoboda znano-
sti in umetnosti, vključno s kritiko, kjer gre za razširjanje ugotovitev
umetniškega in znanstvenega raziskovanja, ter svoboda poučevanja, ki
zagotavlja prosto poučevanje univerzam in drugim akademskim usta-
novam ter njihovo avtonomijo.
Duhovna svoboda je podlaga politični svobodi, ki omogoča svobod-
no sodelovanje ljudi v javnem življenju in pri upravljanju družbenih
zadev. Omogoča tudi prosto delovanje za dosego političnih in drugih
ciljev z demokratičnimi sredstvi, še posebej oblikovanje in javno pred-
stavljanje političnih programov. Politična svoboda predpostavlja svo-
bodo združevanja in zborovanja, ki zagotavlja zaščito interesov posa-
meznika, ki jih sam ne more uveljavljati. V demokratičnih državah je
za ustanavljanje društev in političnih strank dovolj le prijava, čeprav
morajo organizacije običajno izpolniti zahtevnejša merila (število čla-
nov) in s pravili zagotoviti notranjo demokratičnost. Ljudem, združe-
nim v društva in organizacije, se načeloma priznavajo iste pravice kot
posameznikom in jim torej država teh pravic ne more odvzeti, razen
v določenih primerih, ko se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi oz.
zasledujejo nedemokratične cilje, izvajajo nasilje nad drugimi ljudmi
ali nad svojimi člani (»pranje možganov«, podrejanje avtoritetam, te-
lesno kaznovanje, odpovedovanje družinskim in prijateljskim zvezam,
siljenje v prostitucijo itd.).
Sem se uvršča tudi svoboda političnega tekmovanja na volitvah in
postavljanja kandidatov. Prav tako sem spada pravica voliti, ki obsega
aktivno in pasivno pravico ter možnost volilne izbire izmed več tek-
mujočih kandidatov (svobodna volilna pravica). Splošna volilna pravi-
ca je pravica vsakega državljana brez omejitev ali izključevanja, enaka
volilna pravica pa pomeni, da je glas vsakega državljana enak drugemu
in da se mora po načelu »en človek – en glas« upoštevati z enako težo.
Pravica do gospodarske svobode. Predvsem se pojavlja v razmerju do
lastnine, kot pravica do zasebne lastnine v različnih oblikah – kot

27