Page 28 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

fizična, intelektualna ali kapitalska in kot pravica do dedovanja. Go-
spodarska svoboda pomeni svobodno sklepanje kupoprodajnih po-
godb in pogodb o vlaganju sredstev za različne namene ter o inve-
stiranju kapitala, vključuje svobodo ustanavljanja gospodarskih in
drugih družb za različne dejavnosti (proizvodne, trgovske, kultur-
ne, izobraževalne, oglaševalske, informativne, zabavne, prodajanje
informacij itd.) z namenom pridobivanja dobička oz. podjetniško
svobodo. Pomeni tudi svobodno razpolaganje vsakega posameznika
s svojo delovno močjo, vsebuje pravico do dela, svobodno izbiro pok-
lica in prosto izbiro zaposlitve pod enakimi pogoji pa tudi pravico
sklepanja delovnih pogodb. Omejevanje te pravice in nalaganje neso-
razmernih davkov pomeni omejevanje te svobode. Lastnina se sme
odvzeti le v primeru javne potrebe proti pravični odškodnini. Vendar
je gospodarska svoboda na različne načine omejena v korist skup-
nosti. Z državno zaščito gospodarsko in socialno slabših slojev skuša
država zagotavljati socialno pravičnost ter ščiti ljudi, ki brez svoje
krivde izgubijo delo. Poleg tega ima država pristojnosti poseganja v
gospodarsko življenje, z določanjem davkov in cen nekaterih dobrin
ali storitev, državnih sredstev za pospeševanje razvoja določenih pa-
nog itd.
Pravice, povezane s socialno varnostjo, oz. socialne pravice so pravice,
ki zagotavljajo določeno stopnjo materialne in socialne varnosti, ki
posameznikom in družbenim skupinam omogoča obstoj ter razvoj. Te
pravice gredo vsem ljudem oz. državljanom oz. določenim skupinam
pod določenimi pogoji. Sem spadajo pravica do socialnega varstva, ki
je zagotovljena le državljanom, in pravica do zdravstvenega varstva,
ki je načeloma zagotovljena vsem, v nujnem obsegu tudi osebam brez
bivališča in tujcem. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko,
invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo učinko-
vito delovanje. Vsakdo je torej na osnovi svojih prispevkov v pokoj-
ninski sklad upravičen do pokojnine, ob pogojih, ki jih določa zakon
(delovna doba, višina prispevkov, razmerje med deležem zaposlenih
in upokojenci). Pomembna vrsta socialnih pravic so tudi pravice do iz-
obraževanja, stanovanja, kulturnega udejstvovanja, kjer so v skrbi za
zagotavljanje javnega interesa državi naložene obveze za zagotavlja-
nje, izvajanje in varovanje teh pravic.
K socialnim pravicam v širšem smislu spadajo tudi družinske pra-
vice, ki se nanašajo na zakonsko zvezo in družino (izvenzakonska
skupnost je povečini izenačena z zakonsko skupnostjo, tako da imata

28