Page 29 - Politike človekovih pravic

Vrste in tipologizacije pravic 1.3

partnerja, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravice in dolžnosti),
svobodno odločanje o rojstvih otrok, pravice in dolžnosti staršev ter
pravice otrok. Država namenja posebno skrb družini, materinstvu in
očetovstvu, otrokom ter mladini. Otroci uživajo pravice in svoboščine
v skladu s svojo starostjo ter zrelostjo. Država ureja posebno varstvo
otrok in mladoletnikov, za katere ne morejo skrbeti starši – rejništvo
in skrbništvo, posebej določa tudi pogoje posvojitve otrok. Posebno
varstvo zagotavlja invalidom, otrokom z motnjami v telesnem ali du-
ševnem razvoju, vojnim veteranom ali žrtvam vojnega nasilja, poseb-
nim etničnim in narodnostnim manjšinam.
Človekove pravice lahko razdelimo tudi po drugih kriterijih na posa-
mezne skupine in vsebine pravic, ki jih ločimo glede na razmerja med
individualnimi in kolektivnimi pravicami, temeljnimi in izvedenimi,
deljivimi in nedeljivimi ter »pozitivnimi« in »negativnimi« pravicami.

Individualne in kolektivne pravice
Individualne pravice zagotavljajo obstoj, razvoj in integriteto posame-
znikom. Vse pravkar navedene pravice so izhodiščno utemeljene na
posamezniku in so kot takšne po svoji naravi torej individualne. Ker
pa je obstoj določene politično organizirane skupnosti predpostavka
obstoja in zagotavljanja človekovih pravic, je treba v širši okvir indi-
vidualnih pravic všteti tudi pravice, ki zagotavljajo obstoj in normal-
no delovanje določene skupnosti ter s tem omogočajo tudi zagotovi-
tev človekovih pravic njenih članov. V takšnih primerih govorimo o
kolektivnih pravicah, ki omogočajo obstoj, razvoj in avtonomijo oz.
suverenost določenim družbenim skupinam (in s tem posredno tudi
posameznikom).
Med kolektivne človekove pravice sodijo predvsem pravica ljudstev
do upora zoper zatiranje oz. do samoodločbe in pravice narodnih manj-
šin, sindikalne pravice itd. Na podlagi kolektivne človekove pravice, ki
daje vsem ljudstvom pravico do samoodločbe, lahko po določilih med-
narodnih paktov (npr. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih
pravicah iz leta 1966) ljudstva svobodno določajo svoj politični status
in svobodno zagotavljajo svoj gospodarski, socialni ter kulturni razvoj.
Vprašanja pravice do samoodločbe ljudstev in narodov so tako že dolgo
časa stalno aktualna dejansko na vseh celinah sveta, med njimi konec

80. let 20. stoletja tudi v Sloveniji, ko se je prav na podlagi uveljavi-
tve omenjene pravice naroda do samoodločbe z izraženo referendum-
sko voljo večina ljudi izrekla za osamosvojitev in samostojno državno

29