Page 30 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

formacijo. Aktualno in konfliktno odprto ostaja spoštovanje pravice
do samoodločbe npr. v Baskiji, Kataloniji, Škotski, Gibraltarju, vzhod-
ni Ukrajini, Kosovu, Čečeniji, Kurdistanu, Palestini, Quebecku, Tajva-
nu, Tibetu, Zahodni Sahari, Etiopiji.

Temeljne in izvedene pravice
Človekove pravice je mogoče ločiti na tiste, ki so povezane s tako po-
membnimi vsebinami, da jih ni mogoče nikoli in pod nobenimi pogoji
zamejiti (t. i. temeljne pravice), in tiste, ki so izvedene iz temeljnih ter
jih je možno pod določenimi, pravno strogo opredeljenimi pogoji tudi
začasno zamejiti (t. i. izvedene pravice).
Človekove pravice je torej mogoče označiti za temeljne takrat, ka-
dar predstavljajo conditio sine qua non oz. so nujni sestavni del člove-
kovega bivanja in ustvarjalnega delovanja znotraj družbe ter seveda
na ravni posameznikovega varstva življenja, svobode vesti in telesa
ter varstva v (pred)kazenskih postopkih. Temeljne človekove pravi-
ce uživajo posebno varstvo v ustavah držav. Tudi slovenska ustava
(Ustava Republike Slovenije, 1991) v 2. odstavku 16. člena navaja,
katere človekove pravice ne smejo biti v nobenem primeru niti zača-
sno razveljavljene niti omejene, kar daje tem pravicam v ustavnem
kontekstu najvišjo oz. temeljno veljavo. Gre za naslednje pravice oz.
načela, iz katerih pravice izvirajo (Ustava Republike Slovenije, 1991):
nedotakljivost človekovega življenja (čl. 17), prepoved mučenja (čl.
18), varstvo človekove osebnosti in dostojanstva v pravnih postop-
kih (čl. 21), domneva nedolžnosti (čl. 27), načelo zakonitosti v ka-
zenskem postopku (čl. 28), pravna jamstva v kazenskem postopku
(čl. 29) ter svoboda vesti (čl. 41).

Deljive in nedeljive pravice
Tako s stališča posameznika kot s stališča družbe (države) se pravice lah-
ko delijo na »deljive« in »nedeljive«. Ta delitev je v veliki meri odvisna od
tega, za kakšne pravice gre, ali za temeljne, ki so podlaga drugim pra-
vicam, ali izvedene, prav tako tudi, s kakšnimi dobrinami so povezane.
V primeru nedeljivih pravic gre za pravice, ki so lahko podane oz.
uresničljive le v celoti, ali pa niso. Kratenje npr. pravice do življenja,
izbire bivališča, združevanja ali izražanja mnenja običajno pomeni, da
teh pravic v primeru kratenja enostavno ni več ali da ni osnov, da bi jih
bilo mogoče realizirati »na pol«. Te pravice se torej lahko uresničujejo
le celovito ali pa se sploh ne morejo uresničevati.

30