Page 98 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

Preglednica 2.4 Aktualne vrste političnih režimov v svetu v odnosu do moči
in človekovih pravic
Režim Vir politične moči Ključna lastnost Vrednote (v odnosu do
politične moči vsebin človekovih pravic)
Zahodne Volilna večina Liberalna Civilne pravice, na čelu s
poliarhije * in opozicijske demokracija svobodo posameznika in
alternative enakostjo; pravo
Nove Nepopolno Neliberalna (angl. Demokracija, enakost,
demokracije razvita volilna illiberal) pol- solidarnost, svoboda
večina z elementi demokracija (angl. – med normativnim in
avtoritarnosti semi-democracy) dejanskim
Vzhodnoazijski Omejena volilna Liberalna Odgovornost, socialna
režimi večina z elementi demokracija s harmonija, človečnost,
teokracije teokracijo spoštovanje avtoritete,
vera v družino, ljubezen,
emocionalni odnosi,
kozmični red; zgodovina,
kultura in religija
Islamski režimi Izbrana manjšina Avtoritarni Vera, življenje, intelekt,
»od zgoraj« absolutizem čast, lastnina; »način
islama«: božje razodetje
po Koranu, Mohamedovih
naukih
Vojaški režimi Vojaška (praviloma Moč represije avtoriteta, moč
revolucionarna)
klika
OpOmba *Huntington (1991) v procesu razvoja demokracij opredeli tri časovne »valove« proce-
sov demokratizacije, in sicer prvi val, ki se v najdaljšem, skoraj stoletnem procesu demokratizacije
v času med letoma 1828 in 1926 odvije v Veliki Britaniji, Franciji in Združenih državah Amerike,
današnji državah »nosilkah« demokracije; drugi val se v letih 1943–1962 odvije v Zahodni Nemčiji,
Indiji, Japonski in Izraelu; tretji val pa se odvije s procesi prehoda iz avtoritarnih sistemov v južni
Evropi (70. leta 20. stoletja), Latinski Ameriki (80. leta), vzhodni Evropi in delu Afrike (konec
80. let 20. stoletja ter kasneje). Skupina zahodnih poliarhij sovpada z demokracijami prvega in
drugega vala demokratizacije, naslednja skupina mladih demokracij pa s tistimi iz tretjega vala.
Prirejeno in razširjeno po Gasiorowski (1996), Held (2003), Hague in Harrop (2007), Heywood
(2007), Maior (2013).

vrednotam, s tem povezano pa tudi odnosu do vodilnih vsebin člove-
kovih pravic. Kot prikazuje preglednica 2.4, se s spreminjanjem stopnje
demokratične razvitosti režimov spreminja tudi odnos do dojemanja
temeljnih vrednot in s tem povezno tudi človekovih pravic v posame-
znem režimu, pri čemer pa podatki iz slike 2.2 prikazujejo, da, zani-
mivo, skozi čas in med posameznimi kontinenti opazne razlike pri
dejansko prepoznanih vrstah kršitev človekovih pravic ni prepoznati.
V luči izpostavljenega predvsem politologi iz t. i. zahodnega sveta
postavljajo številne geografske ter ideološke politične paralele, ki jih

98