Page 96 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic
(parlamentarne volitve v Veliki Britaniji in v Združenih drža-
vah Amerike);
• proporcionalni volilni sistem deluje po načelu razdelitve glasov
med vsemi nastopajočimi kandidati na volitvah in se ga upo-
rablja tudi v primeru slovenskih volitev v državni zbor (torej
spodnji dom parlamenta); za dodelitev poslanskih sedežev se
glede na dobljene glasove uporablja formule oz. sisteme delitve
glasov, prav tako se običajno postavi najnižja meja potrebnih
7
glasov za izvoljivost, poznana pod izrazom »volilni prag«;
• polproporcionalni, kombinirani ali mešani večinski in proporci-
onalni sistem, v katerem države praviloma izberejo najboljše od
obeh sistemov; v uporabi je praviloma v primeru parlamentar-
nih volitev preko t. i. dvojnega glasovanja; kot učbeniški primer
8
uporabe tega volilnega sistema se najpogosteje navaja Japonska
(tamkajšnje zakonodajno telo, imenovano diet, je dvodomno:
spodnji dom, imenovan predstavniški, ima 500 članov; 300 jih
je izvoljenih po večinskem načelu iz 300 volilnih enot, ki ima-
jo le eno poslansko mesto, 200 pa po proporcionalnem načelu
strankarskih list v 11 regijah; zgornji dom svetnikov ima 252 čla-
nov, pri čemer je 100 izvoljenih na proporcionalen način, 152 pa
iz volilnih okrajev z enim mandatom; volivci na volitvah oddajo
dve glasovnici – eno za strankarsko listo, eno pa za kandidata v
volilnem okraju, kjer je na voljo samo en mandat).

1 Poleg doslej prikazanih splošnih vprašanj o tem, »kdo« vlada, je pri
razumevanju virov moči politične oblasti pomembno poznati tudi,
»kako« vlada. S tem je najprej povezan vidik ravni razdelanosti in s
tem struktur moči vladanja oblasti, ki je lahko:

1. skoncentrirana v enem samem centru, kar velja za primere t. i.
unitarnih, centraliziranih držav, kraljevin, kneževin, imperijev;
2. porazdeljena oz. decentralizirana na več točk, kar velja za federal-
ne ter konfederalne ureditve in nadnacionalne politične struktu-
re, kot je EU;

7
To so Harejev, Droopov in d‘Hondtov sistem. V Sloveniji sta v uporabi drugi in tretji sistem
(več v Toplak, 2000).
8
Del enodomnega predstavniškega telesa se voli po proporcionalnem volilnem sistemu, del pa
po večinskem volilnem sistemu. Če je reprezentativno telo dvodomno, se lahko en dom voli
po enem sistemu, drugi pa po drugem, možna pa je tudi kombinacija, kjer se vsak dom deloma
voli po enem in deloma po drugem sistemu.

96