Page 95 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice kot politike boja za oblast 2.2

Preglednica 2.3 Sodobne ureditve političnega vladanja glede na vire moči
Ureditev Vir moči vladanja Relevantnost
človekovih pravic
Demokracija: neposredna, Večina (iz ljudstva) preko Visoka
liberalna, predstavniška, legitimacije na volitvah
socialna, deliberativna,
kozmopolitska
Oligarhija: aristokracija, Nekateri (izbrani predstavniki) Načelna
meritokracija, strankokracija, preko legitimacije na podlagi
tehnokracija, teokracija (normativno potrjenega)
sistema imenovanja
Avtokracija: diktatura, tiranija, Eden, na način vsiljenega Ne obstaja
vojaški režim, despotizem, samoimenovanja
samodrštvo (angl. self-coup;
špan. autogolpe)
Anarhizem: anarhija, proste Nihče Nepotrebna,
skupnosti (angl. free association), brezmejna
brezdržavnost (angl. stateless) svoboda
VIR Prirejeno po Heywood (2007).

ni posebne potrebe po obstoju in legitimiranju človekovih pravic, saj so
te v brezdržavni in prosti skupnosti samoumevna kategorija, povezana
z neomejeno svobodo. Strnjeni pogled na prikazane vire moči vladanja
in odnos do vsebin človekovih pravic prikazujemo v preglednici 2.3.
Nadalje je treba v povezavi s prikazanimi oblikami ureditve politične
moči poznati tudi načine oz. sisteme »postavljanja« oblasti, ki pote-
ka na dva prevladujoča načina. Bolj ko je sistem postavljanja oblasti
zahteven in dan v roke ljudstvu kot volilnemu »presojevalcu«, večja je
verjetnost, da bo pozornost na vsebine človekovih pravic v tovrstnih
izbirnih procesih pomembnejša in zahtevnejša:
1. (samo)imenovanje (dedni prenos oblasti, prevzem oblasti s silo,
izbira znotraj lastnih vrst oz. elite);
6
5
2. izvolitev na volitvah po načelu absolutne ali relativne večine
(Toplak, 2000):
• večinski volilni sistem temelji na izvolitvi enega kandidata, ki
dobi največ glasov, ponekod po absolutnem (npr. parlamen-
tarne volitve v Franciji ali volitve predsednika republike v naši
državi), ponekod pa po relativnem sistemu izvoljive večine
5
Absolutna večina pomeni 50 % plus en glas vseh, ki morajo oddati svoj glas po volilnem ali
glasovalnem seznamu.
6
Relativna večina je lahko absolutna, kar pomeni 50 % + 1 glas od vseh oddanih glasov, ali pa
t. i. »navadna« oz. »relativna večina«, kar pomeni najvišje število od vseh oddanih glasov.

95