Page 95 - Politike človekovih pravic
P. 95

Človekove pravice kot politike boja za oblast   2.2

            Preglednica 2.3  Sodobne ureditve političnega vladanja glede na vire moči
            Ureditev                 Vir moči vladanja       Relevantnost
                                                             človekovih pravic
            Demokracija: neposredna,   Večina (iz ljudstva) preko   Visoka
            liberalna, predstavniška,   legitimacije na volitvah
            socialna, deliberativna,
            kozmopolitska
            Oligarhija: aristokracija,   Nekateri (izbrani predstavniki)  Načelna
            meritokracija, strankokracija,   preko legitimacije na podlagi
            tehnokracija, teokracija  (normativno potrjenega)
                                     sistema imenovanja
            Avtokracija: diktatura, tiranija,  Eden, na način vsiljenega   Ne obstaja
            vojaški režim, despotizem,   samoimenovanja
            samodrštvo (angl. self-coup;
            špan. autogolpe)
            Anarhizem: anarhija, proste   Nihče              Nepotrebna,
            skupnosti (angl. free association),              brezmejna
            brezdržavnost (angl. stateless)                  svoboda
            VIR  Prirejeno po Heywood (2007).

            ni posebne potrebe po obstoju in legitimiranju človekovih pravic, saj so
            te v brezdržavni in prosti skupnosti samoumevna kategorija, povezana
            z neomejeno svobodo. Strnjeni pogled na prikazane vire moči vladanja
            in odnos do vsebin človekovih pravic prikazujemo v preglednici 2.3.
              Nadalje je treba v povezavi s prikazanimi oblikami ureditve politične
            moči poznati tudi načine oz. sisteme »postavljanja« oblasti, ki pote-
            ka na dva prevladujoča načina. Bolj ko je sistem postavljanja oblasti
            zahteven in dan v roke ljudstvu kot volilnemu »presojevalcu«, večja je
            verjetnost, da bo pozornost na vsebine človekovih pravic v tovrstnih
            izbirnih procesih pomembnejša in zahtevnejša:
              1. (samo)imenovanje (dedni prenos oblasti, prevzem oblasti s silo,
                izbira znotraj lastnih vrst oz. elite);
                                                                   6
                                                       5
              2. izvolitev  na  volitvah  po  načelu  absolutne   ali  relativne   večine
                (Toplak, 2000):
                 •  večinski volilni sistem temelji na izvolitvi enega kandidata, ki
                   dobi največ glasov, ponekod po absolutnem (npr. parlamen-
                   tarne volitve v Franciji ali volitve predsednika republike v naši
                   državi), ponekod pa po relativnem sistemu izvoljive večine
              5
              Absolutna večina pomeni 50 % plus en glas vseh, ki morajo oddati svoj glas po volilnem ali
              glasovalnem seznamu.
              6
              Relativna večina je lahko absolutna, kar pomeni 50 % + 1 glas od vseh oddanih glasov, ali pa
              t. i. »navadna« oz. »relativna večina«, kar pomeni najvišje število od vseh oddanih glasov.

                                                            95
   90   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100