Page 248 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Petra Dolenc, Jerneja Lobnikar in Blaž Simčič

osebnostnih dimenzij vprašalnika BFI, saj smo s korelacijsko analizo, skladno
s predhodnimi raziskavami (Roloff idr. 2022), ugotovili, da se nevroticizem
pozitivno, ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost pa negativno
povezujejo z izgorelostjo. Prav tako smo v napovedni model vključili še uči-
teljeve delovne izkušnje in obliko zaposlitve; omenjena dejavnika sta bila
namreč pomembno povezana z izgorelostjo.
Rezultati regresijske analize so pokazali, da višje izražen nevroticizem ter
nižje izraženi vestnost in sprejemljivost ter zaposlitev za določen čas po-
membno napovedujejo sindrom izgorelosti pri osnovnošolskih učiteljih. Ne-
vroticizem med vsemi osebnostnimi dimenzijami najmočneje napoveduje
izgorelost učiteljev, kar potrjuje našo tretjo hipotezo. Omenjena ugotovitev
se sklada s številni raziskovalni izsledki (Bianchi 2018; Răducu in Stănculescu
2022; Roloff idr. 2022). Posamezniki z višjo stopnjo nevroticizma običajno do-
življajo več neugodnih čustev (npr. anksioznosti, razdražljivosti, jeze, občut-
kov nemoči) in se zato manj učinkovito odzivajo na stresne dogodke, zaradi
česar so v takih okoliščinah dovzetnejši za različne negativne izide (Roloff
idr. 2022). Učitelji z višje izraženim nevroticizmom so, v primerjavi s svojimi
kolegi z nižje izraženim nevroticizmom, bolj nagnjeni k temu, da negativno
interpretirajo različne situacije v svojem delovnem okolju. Tudi manjši vsako-
dnevni izzivi ali neuspehi se jim lahko zdijo kot težko premagljive ovire, kar
povečuje občutke preobremenjenosti, nemoči in nesposobnosti pri spopri-
jemanju z danimi izzivi (Bianchi 2018). Učitelji z visoko stopnjo nevroticizma
so lahko nenehno pod stresom, kar vodi v čustveno in telesno izčrpanost,
prav tako pa tudi v slabše medosebne odnose v šolskem okolju. Navadno
so taki učitelji občutljivejši na kritiko in se pogosteje počutijo ogroženi, kar
prispeva k temu, da odreagirajo z večjo impulzivnostjo in zato pogosto težje
sodelujejo z drugimi učitelji, s starši in učenci (Răducu in Stănculescu 2022).
Rezultati nadalje kažejo, da se višje izražena vestnost in sprejemljivost od-
ražata v nižji ravni izgorelosti, kar nakazuje, da višje izraženi omenjeni oseb-
nostni lastnosti igrata vlogo varovalnih dejavnikov pred izgorelostjo in omo-
gočata zaposlenim, da lažje obvladujejo zahteve delovnega okolja (Ange-
lini 2023). Posamezniki z višje izraženo vestnostjo običajno skrbno načrtu-
jejo svoje aktivnosti, so organizirani, zanesljivi in dosledni. Vestni posame-
zniki naj bi zato doživljali manj stresa in se z njim bolje spoprijemali (Connor-
Smith in Flachsbart 2007). Ti učitelji so zato natančni in skrbni, prizadevajo si
za doseganje ciljev in svoje aktivnosti ustrezno predvidevajo, kar jim omo-
goča učinkovito obvladovanje stresa in preprečuje izčrpanost (Bianchi 2018).
Podobno naj bi tudi višje izražena sprejemljivost, ki se kaže v težnji po vzpo-
stavljanju pozitivnih medosebnih odnosov in temelji na sprejemanju ter ra-
zumevanju drugih, empatiji in strpnosti, ščitila pred pojavom poklicne izgo-
248