Page 249 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Slovenska oblika Vprašalnika za oceno izgorelosti (BAT-12)

relosti, predvsem depersonalizacije (Swider in Zimmerman 2010). Sprejemlji-
vost ima še posebej pomembno vlogo, če upoštevamo naravo učiteljevega
dela, ki vključuje intenzivne socialne interakcije. Camelia-Mădălina Răducu
in Elena Stănculescu (2022) poudarjata, da so učitelji s kakovostnejšimi med-
osebnimi odnosi deležni več socialne opore, kar prispeva k doživljanju pri-
padnosti in sprejetosti ter olajša iskanje pomoči v težavnih situacijah. Čeprav
rezultati večine raziskav podpirajo negativno povezanost med izgorelostjo
in obema osebnostnima dimenzijama (Roloff idr. 2022), pa nekateri avtorji
opozarjajo, da lahko izjemna izraženost sprejemljivosti (npr. ko se stalna in
intenzivna skrb za druge vedno postavlja pred lastne potrebe) in vestnosti
(pretiran napor in perfekcionizem pri delu, potreba po stalnem nadzoru) de-
luje škodljivo ter celo povečuje možnost za razvoj izgorelosti (Castillo-Gualda
idr. 2019). Ugotovitve obsežne pregledne raziskave namreč kažejo, da se per-
fekcionizem posameznikov na različnih področjih življenja (delovnem, špor-
tnem, učnem) pozitivno povezuje z izgorelostjo (Hill in Curran 2016).
Čeprav smo v naši raziskavi ugotovili negativno nizko povezanost med ek-
stravertnostjo in splošno mero izgorelosti, se v regresijskem modelu ta oseb-
nostna dimenzija pri napovedovanju izgorelosti učiteljev ni pokazala kot po-
membna. Nasprotno, Janina Roloff idr. (2022) v pregledni raziskavi navajajo,
da učitelji z višje izraženo ekstravertnostjo svoje delovno okolje običajno do-
jemajo pozitivneje, so socialno vpletenejši in spretnejši kot tisti z nižje izra-
ženo ekstravertnostjo, zato naj bi imeli manjše tveganje za razvoj izgorelosti.
Ker je za ekstravertne posameznike lahko značilno pogostejše pozitivno ču-
stvovanje kot za introvertne, je večja verjetnost, da bodo doživljali višje ravni
navdušenja pri delu, zagnanosti in optimizma, kar prispeva k nižji ravni ču-
stvene izčrpanosti (Cramer in Binder 2015).
Nazadnje velja izpostaviti, da je tudi stabilnost zaposlitve lahko pomem-
ben dejavnik pri doživljanju stresa in izgorelosti v delovnem okolju (World
Health Organization 2019), kar so podprli rezultati naše raziskave. Predpo-
stavljamo, da učitelji, zaposleni za določen čas, doživljajo več negotovosti in
imajo posledično več težav pri načrtovanju lastne prihodnosti kot učitelji, za-
posleni zanedoločen čas.Polegneugodnih delovnih pogojevtudi nestabilna
zaposlitev in slabša socialna varnost vplivata na porast stresa, slabše zdrav-
stveno stanje ter nižjo stopnjo zadovoljstva z delom in življenjem nasploh
(Dolenc 2021).

Zaključki
Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek na področju razvoja
psihometričnih pripomočkov v slovenskem prostoru. S preverjanjem mer-
skih karakteristik slovenske oblike vprašalnika BAT-12 smo namreč potrdili ve-
249