Page 247 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Slovenska oblika Vprašalnika za oceno izgorelosti (BAT-12)

12 zato omogoča oceno izgorelosti tako na ravni posameznih podlestvic kot
tudi skupnega rezultata. Faktorska struktura na slovenskem vzorcu učiteljev
se sklada z ugotovitvami dosedanjih raziskav, ki so validirale BAT-12 na različ-
nih skupinah zaposlenih v Italiji, Romuniji, Ekvadorju in Južni Afriki (Oprea,
Iliescu in De Witte 2021; Vinueza-Solórzano idr. 2021; De Beer idr. 2022; Maz-
zetti idr. 2022). Vprašalnik BAT-12 je izkazal tudi dobro notranjo zanesljivost, ki
je bila primerljiva z rezultati izvirnega vprašalnika (Schaufeli, De Witte in De-
sart 2020; Schaufeli in De Witte 2023). Na podlagi ugotovitev lahko sklenemo,
da je slovenskaoblikaBAT-12 primeren pripomočekzaugotavljanjeizgore-
losti ter omogoča nadaljnje raziskovanje pojava izgorelosti pri zaposlenih v
vzgoji in izobraževanju.
Na podlagi rezultatov o izraženosti posameznih vidikov izgorelosti pri uči-
teljih ugotavljamo, da je najvišje izražena izčrpanost, najnižje pa kognitivna
oškodovanost. Podobno tudi izsledki predhodnih raziskav navajajo, da se iz-
gorelost pri učiteljih najpogosteje odraža v izčrpanosti, manj pa z drugimi
simptomi (Angelini idr. 2021; Marrinhas idr. 2023). Obenem opažamo, da so
srednje vrednosti BAT-12 v naši raziskavi nekoliko višje, kot jih navajajo raz-
lični avtorji, ki so v svojih raziskavah uporabili vprašalnik BAT (daljšo ali krajšo
obliko) pri zdravih aktivnih prebivalcih (De Beer idr. 2022; Tomas idr. 2024). Če
rezultate BAT-12 primerjamo z razpoložljivimi statističnimi normami, ki jih za
belgijsko prebivalstvo predlagajo Schaufeli, De Witte in Steffie Desart (2020),
lahko razberemo, da slovenski učitelji izkazujejo pretežno visoko stopnjo iz-
črpanosti in čustvene oškodovanosti ter povprečno stopnjo mentalne odtu-
jenosti in kognitivne oškodovanosti. Predvsem izčrpanosti, ki se kaže v kro-
nični utrujenosti in pomanjkanju energije, ter čustveni regulaciji bi kazalo
nameniti več pozornosti pri načrtovanju preventivnih programov za zmanj-
ševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter težav v duševnem zdravju pri
učiteljih. Da bi lahko še natančneje ocenili stopnjo izgorelosti zaposlenih na
podlagi uporabljenega merskega pripomočka, je v prihodnje priporočljivo
pridobiti norme za slovensko delovno aktivno prebivalstvo po vzoru obsto-
ječih norm v nekaterih državah (npr. Belgiji, Nizozemski).
Z raziskavo smo ugotavljali tudi povezanost med osebnostnimi lastnostmi
in stopnjo izgorelosti osnovnošolskih učiteljev. Rezultati potrjujejo našo
drugo hipotezo, saj se ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost in odprtost
negativno povezujejo z izgorelostjo, medtem ko je nevroticizem z izgore-
lostjo učiteljev pozitivno povezan. Nadalje smo želeli preučiti vlogo oseb-
nostnih lastnosti pri napovedovanju izgorelosti učiteljev, ob upoštevanju
demografskih dejavnikov in dejavnikov, povezanih z njihovim delovnim me-
stom. V regresijski model smo kot neodvisne spremenljivke vključili vseh pet

247