Page 276 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 276

Sara Legat, Mateja Pšunder in Andreja Kozmus


                  pomoč mnogih držav. Osebni integracijski načrt za osebe s statusom med-
                  narodne zaščite obsega tudi šolanje otrok, kjer so ti pri uveljavljanju pravic s
                  področja vzgoje in izobraževanja (VIZ) izenačeni z državljani Republike Slo-
                  venije (Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) 2017), posebne pravice (npr. vpis,
                  prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja, napredovanje, učenje sloven-
                  ščine) pa so podrobneje urejene v šolski zakonodaji. Na področju organiza-
                  cije vključevanja in strategij dela z učenci priseljenci je šolam omogočena
                  avtonomija, pri tem pa mora VIZ potekati na inkluziven način.
                    Če pri asimilaciji govorimo o zamenjavi kulture priseljenca s kulturo druž-
                  be, v katero se priseli, sta pri integraciji pomembna ohranjanje stika z la-
                  stno kulturo ter sprejemanje kulture novega okolja (Vrečer 2003). Inkluzija
                  je mnogo več kot prakticiranje lastne kulture ob hkratnem vključevanju v
                  novo družbo, saj temelji na različnosti kot vrednoti (Mlinarević in Duka 2023).
                  Vknjigi Obrazi več-/raznojezičnosti Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja
                  Žmavc (2022) večjezičnost opredelijo kot soobstoj več jezikov v neki družbi in
                  poudarijo pomen gradnje posameznikove sporazumevalne zmožnosti skozi
                  izkušnje z različnimi jeziki. Pri tem ne zadostujeta le teoretično znanje in
                  metodično-didaktična usposobljenost za udejanjanje večjezičnosti ter inklu-
                  zije, ampak sta potrebna dejavno prakticiranje empatije, ki omogoča vživlja-
                  nje v položaj učencev (Resman 2003) v skladu z njihovimi individualnimi zna-
                  čilnostmi in/ali sposobnostmi, ter uravnoteženo nudenje pomoči in podpore
                  vsem, ki ju potrebujejo (Banks 2009).
                    Namen pričujočega prispevka je predstaviti rezultate raziskave, v kateri sta
                  nas zanimala proces in kontekst vključevanja ter dela z ukrajinskimi učenci v
                  slovenskihosnovnihšolah(OŠ).Podrobnejesonaszanimalipripravanavklju-
                  čitev ukrajinskih učencev v šole, skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja, ne-
                  posredno delo z ukrajinskimi učenci, sodelovanje z njihovimi starši ter raz-
                  misleki o pozitivnih vidikih in ovirah pri vključevanju v slovenske OŠ z vidika
                  učiteljic ter svetovalnih delavk šol.

                  Vključevanje ukrajinskih otrok v šole izven njihove države
                  Ob vključitvi ukrajinskega učenca v šolo izven Ukrajine je prednostna naloga
                  šole ustvarjanje varnega in predvidljivega okolja, v katerem se učenec počuti
                  sprejetega. Zaradi doživetih travm in kasnejših jezikovnih ovir so podporni

                  seljenec zajema vse primere, kadar oseba migrira na lastno željo in brez prisile (International
                  Organization for Migration 2006). Glede na slovensko zakonodajo so priseljenci prebivalci, ki
                  so imeli svoje prvotno prebivališče zunaj Slovenije, v Sloveniji pa prebivajo najmanj eno leto
                  (Statistični urad Republike Slovenije b.l.). Za učence priseljence, ki so v slovenske osnovne šole
                  prišli iz Ukrajine, v prispevku uporabljamo izraz ukrajinski učenci.


                  276
   271   272   273   274   275   276   277   278   279   280   281