Page 277 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vključevanje in delo z ukrajinskimi učenci v slovenskih osnovnih šolah

odnosi in zagotavljanje pomoči za učence priseljence zelo pomembni. Med-
narodni odbor za integracijo beguncev v Angliji (International Rescue Com-
mittee 2022) navaja šest korakov pomoči ukrajinskim učencem ob vključitvi
v novo okolje: (a) seznanitev z rutino, jezikom, s pričakovanji in z rutinskimi
opravili;(b) pomočusposobljeneosebe;(c) čas,pozornost,sočutjeodraslega;
(č) pojasnitev, da so težave s koncentracijo, občutek preobremenjenosti ali
žalosti ob travmatskih izkušnjah normalni, in omogočanje možnosti umika;
(d) zasnova učnega prostora, ki spodbuja mir in organiziranost; in (e) pogo-
vor o možnostih vključevanja v zunajšolske dejavnosti.
Slovenske OŠ se vključevanja in dela z učenci priseljenci lotevajo na raz-
lične načine (Baloh 2013). Nekatere organizirajo programe pomoči, katerih cilj
je predvsem blaženje kulturnega šoka in socialnih stisk (Vižintin 2013). Marta
Novak (2017) navaja, da je ob vključitvi v razred pomembno pripraviti indi-
vidualni načrt aktivnosti, ki obsega diagnostiko začetnega stanja, pripravo
načrta učenja, spremljanje napredka, vrednotenje znanja in evalvacijo rea-
lizacije načrta. Pomembno vlogo pri tem imajo šolski svetovalni delavci, ki
so ob ravnatelju ključni akterji inkluzije. Njihovinalogista organizacija in ko-
ordiniranje različnih dejavnosti (Kociper, Torkar in Ermenc 2018). Prav tako
skrbijo za aktiviranje virov pomoči v šolskem (npr. medvrstniška pomoč) in
zunajšolskem okolju (npr. krepitev socialne mreže, sodelovanje z nevladnimi
organizacijami) (Mikuš-Kos idr. 2017).
Na ravni razreda ima glavno vlogo učitelj, katerega bistvene naloge so pri-
lagajanje metod poučevanja, materialov in učnega programa, diferenciacija
ter individualizacija pouka in spodbujanje pozitivnih odnosov v razredu (Bo-
oth in Ainscow 2002). Pomembno je, da upošteva individualne potrebe vseh
učencev.Učiteljisemorajozavedati,dasoukrajinskiučencinasvojipotiizdo-
movine morda doživeli psihične travme in imajo lahko posttravmatske stre-
sne motnje (PSM), ki jim znižujejo motivacijo za šolsko delo. Po podatkih pri-
bližno tretjina beguncev preseže diagnostični prag za razvoj PSM, depresije
in anksioznosti (Mesa-Vieira idr. 2022). Z zmanjšanjem intenzitete negativnih
čustev in vznemirjenja ob spominjanju dogodka ter z vzpostavitvijo vsako-
dnevne rutine opravljanja nalog je travmatična izkušnja pogosto zadovoljivo
predelana (Mikuš-Kos 2016). Varovalni dejavnik so tudi dejavnosti, ki spodbu-
jajo socialne in čustvene kompetence učenca priseljenca (Bergunde, Schöffl
in Sowinetz 2023).
Socialna sprejetost in občutek pripadnosti sta po Ireni Lesar (2013) po-
membna dejavnika občutenja sprejetosti v šolsko ter razredno skupnost, ki
vplivatanavključevanjevdružbo (Sinjur2018).A občutek sprejetosti seredko
zgodi sam od sebe. Potrebno je načrtno ustvarjanje pogojev za aktivno vklju-

277