Page 33 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 33

Učiteljevo upoštevanje različnih stilov pri pouku


             meti. Zanje je predvsem značilno veliko gibanja, a kljub temu so pri govoru
             in nekem ravnanju zelo počasni (Tomić, 1999). Bolj kot podrobnosti si zapo-
             mnijo celovito izkušnjo. Pomembneje je, da občutijo nek dober občutek kot
             da bi se trudili za zunanji videz (Marentič Požarnik, 2019).

             Učiteljevo upoštevanje različnih stilov pri pouku
             Ključnega pomena je zavedanje učiteljev, da razred predstavlja skupino po-
             sameznikov, ki znanje pridobivajo na različne načine oz. učne stile: bodisi
             preko spomina oz. vizualizacije, z uporabo intuicije ali logike, nekateri s stal-
             nim in sprotnim delom, drugi v zadnji minuti (Kirbiš, 2016), bodisi, kot smo že
             omenili, z vidom, s sluhom ali tipom.
               Barica Marentič Požarnik (2019) izpostavi nekaj pomembnih napotkov za
             učitelje, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Učitelj naj pri sebi prepozna pre-
             vladujoč stil ter naj se zaveda značilnosti in posledic svojega stila ter stila svo-
             jih učencev. Pri izvajanju pouka oz. procesu poučevanja naj upošteva značil-
             nosti večinskega stila učencev in se jim prilagaja. Pomembno je poudariti,
             da to seveda ne pomeni zanemarjenja manj pogostih stilov učencev, temveč
             razširitev repertoarja pristopov, metod, načinov dela ter na ta način ustrezno
             dopolnitev dela z različnimi metodami in oblikami – bodisi s slikovnim gra-
             divom, z besedilom, s praktičnimi vajami, z zvočnimi dodatki, razpravo, giba-
             njem itd.
               V šolskem okolju se največkrat upoštevajo le kvantitativne razlike v spo-
             sobnostih in znanju, torej ali se učimo počasneje ali hitreje, nekateri slabše,
             drugi bolje. Skladno s tem pa se učence razvršča v bolj ali manj stalne sku-
             pine. Učitelje spodbujamo k razmisleku, da so med učenci tudi kvalitativne
             razlike, da različni učenci svet spoznavajo drugače in se učijo na različne na-
             čine (Marentič Požarnik, 2019).

             Primer uporabe metode dela s slikami in fotografijami
             na konkretnem primeru
             Osnovni namen učne metode dela s slikami in fotografijami sta zagotavlja-
             nje večje preglednosti vsebine oz. učne snovi ter dodatna pomoč predvsem
             posameznikom z vizualnim stilom zaznavanja. Primerna je tako za predšol-
             ske/šolske otroke kot dijake, študente in odrasle osebe. Izvedljiva je v raz-
             lično velikih skupinah, okvirno pa naj štejejo do 30 oseb. Metodo lahko upo-
             rabimo za individualno delo, delo v parih kot tudi skupinsko delo, odvisno
             od vsebine/učne snovi in same izvedbe. Trajanje dejavnosti pri delu s slikami
             in fotografijami je odvisno od števila slik/fotografij in obsega vsebine/učne
             snovi,približno panajtrajado enešolskeure.Dobrodošlo je,daizvedbi neko-


                                                                             33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38