Page 32 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Stili zaznavanja

Vizualni – vidni stil zaznavanja
Vizualni stil zaznavanja predstavlja tiste posameznike, katerih dominantno
čutilo so oči in ki svet okoli sebe večinoma zaznavajo preko slik ter podob.
Nove informacije, vsebine in učno snov si ponazorijo v obliki slik, saj si zapo-
mnijo predvsem slikovno gradivo in podobe (Marentič Požarnik, 2019). Radi
berejo in so posebej spretni pri črkovanju ter pomnjenju zapisanega (Vereš
idr., 2016). So mirne, premišljene in sistematične osebe (Marentič Požarnik,
2019). Prav tako jih je moč prepoznati po lepi pisavi in dobri organizaciji. Za-
nje je bistvenega pomena, da si pred učenjem vedno najprej uredijo prostor
(Vereš idr., 2016). Pri učenju potrebujejo pregled nad snovjo in delom, zato si
pomagajo z uporabo različnih barv, oblikujejo miselne vzorce in rišejo skice.
Težje sledijo ustnim navodilom. Hrupno okolje jih pri delu načeloma ne moti.
Prav tako se raje učijo sami, kot da poslušajo razlage drugih (Marentič Požar-
nik, 2019). Pri skupinskem delu se pogosteje postavijo v vlogo opazovalca kot
govornika (Vereš idr., 2016). Medtem ko je zanje značilno mirno gibanje, pa
so zelo hitri v govoru in ravnanju (Tomić, 1999).

Avditivni – slušni stil zaznavanja
Za posameznike z avditivnim stilom zaznavanja je značilno, da si največ in-
formacij, vsebin zapomnijo ob poslušanju ali lastnem govoru. Gre torej za
zaznavanje okolja preko ušes/slušnega kanala. Težje sledijo in razumejo pi-
sna navodila, če le-ta niso podana v jasnem in logičnem zaporedju (Vereš idr.,
2016). Njihovo gibanje je ritmično, glas pa enakomeren (Tomić, 1999). Da bi
si videno ali prebrano zapomnili in razumeli, se o snovi/temi radi pogovar-
jajo oz. razpravljajo, s čimer lahko tudi pojasnijo svoje samogovore in šepe-
tanje/premikanje ustnic ob tihem branju. Pri delu jih hrupno okolje moti, a je
opaziti tudi, da v situacijah, ko je potrebna tišina, zelo težko ostanejo tihi in
mirni. So zelo družabni pa tudi prepirljivi. Radi prisluhnejo glasnemu branju
in glasbi (Vereš idr., 2016).

Kinestetični – gibalni stil zaznavanja
Za razliko od vizualnih in avditivnih posameznikov, ki potrebujejo slišane oz.
videne informacije, je pri kinestetičnem stilu zaznavanja pomembno zazna-
vanje z dotikom. Gre torej za zaznavanje okolja, dražljajev in informacij preko
dotika, bodisi tipa, občutenja bodisi okusa. Najučinkoviteje se učijo tako, da
izvajajo neko delo, bodisi v skupini bodisi pri projektnem delu ipd. Opaziti je,
da ob branju brane besede spremljajo oz. kažejo s prstom (Vereš idr., 2016).
Snov si lažje zapomnijo preko neke telesne aktivnosti, zato je pogosto opa-
ziti tudi, da se ob učenju sprehajajo po prostoru ali rokujejo z različnimi pred-

32