Page 31 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Stili zaznavanja in njihove značilnosti

tivnega sklepanja. Radi imajo logično, strukturirano učenje. So vztrajni, ra-
zumski, avtonomni. Intuitivnemu pridobivanju spoznanj pa dajejo prednost
posamezniki z noetičnim modusom, pri čemer so pomembne osebne, ču-
stveno obarvane izkušnje. Pri spoznavanju se radi zanesejo na osebne ob-
čutke ter ne razmišljajo sistematično. Zanje je tudi značilno, da so prostorsko
in vizualno usmerjeni (Marentič Požarnik, 2019).

Stili učenja po Ralphu Dunnu in Sophii Dunn
Zakonca Dunn sta menila, da izmed načinov učenja ne moremo določiti, ka-
teri stil bi bil najboljši. Treba je namreč upoštevati individualne posebnosti
učencev in vsakokratne okoliščine. Učencem naj bi pomagali, da sami ugo-
tovijo, kaj jim najbolj ustreza, nato pa le-to razvijati. Tako sta zakonca sesta-
vila vprašalnik Inventar stilov učenja, ki zajema 22 elementov oz. najrazlič-
nejših značilnosti, strategij in okoliščin. Le-ti so predstavljeni oz. razdeljeni v
pet področij, preko katerih ugotavljamo stil učenja. In sicer, (1) okolje – za-
jema raven hrupa, svetlobo, temperaturo in razporeditev okolja; (2) čustva in
stališča – vključujejo storilnostno motivacijo, vztrajnost, odgovornost in po-
trebo po strukturi; (3) učne skupine – obsegajo individualno učenje, delo v
paru, skupinsko delo, prisotnost avtoritete ter preferiranje raznovrstnosti; (4)
značilnosti zaznavanja – pomenijo slušne preference, vidno zaznavanje be-
sednega gradiva, gledanje slik, dotikanje in konkretno aktivnost ter gibanje;
(5) biološke značilnosti – vključujejo potrebo po hrani, pitju ali podobnih ak-
tivnostih, čas učenja, potrebo po gibanju in celosten nasproti analitičnemu
stilu (Marentič Požarnik, 2019).

Stili zaznavanja in njihove značilnosti
Stil zaznavanja natančneje označuje zaznavni kanal, torej čutilo, bodisi vid,
sluh ali tip, okus, ki mu pri zaznavanju, sporočanju, učenju in notranji pred-
stavi čutnih vtisov iz okolja posamezniki dajemo prednost. Da bi razumeli
razlike med posamezniki, se moramo zavedati, da obstajajo mnoge razlike.
Npr., nekateri uporabljamo več raznih pojmov za razumevanje sveta, drugi
manj. Prav tako moramo nekateri informacije poenostaviti in jih čim hitreje
uvrstiti v določene kategorije. Nekateri podatke razvrščamo v ozke, drugi v
široke kategorije.
Razliko je moč opaziti v analitičnem oz. postopnem, sistematičnem načinu
spoznavanja in reševanja problemov. Največkrat gre za delitev na vizualni(vi-
dni), avditivni (slušni) in kinestetični (gibalni) stil zaznavanja (Marentič Požar-
nik, 2019).

31