Page 30 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 30

Stili zaznavanja


                  Učni stili
                  Učni stil po Kolbu
                  Kolb (1984) svoj model učnih stilov oblikuje na podlagi pojmovanja izkustve-
                  nega učenja. Izobraževalni psihologi, med njimi tudi Kolb, so predlagali po-
                  gled na učne procese kot na procese v krogu. To pomeni, da naj bi učenje
                  oz. posamezne faze učenja potekale v procesu kroga, če naj bi se bili zmožni
                  učinkovito učiti.
                    Glede na učni stil Kolb ločuje štiri vrste oz. skupine ljudi z določenimi zna-
                  čilnostmi. (1) Konvergentniučnistil se kaže pri ljudeh, ki so uspešnejši pri reše-
                  vanju nalog z enim pravilnim odgovorom/rešitvijo. Raje imajo tehnične na-
                  loge in stik z ljudmi, pri čemer uspešno nadzirajo svoja čustva. Pri tem stilu
                  prevladujeta abstraktno mišljenje in aktivno preizkušanje eksperimentiranja.
                  (2) Osebam, pri katerih prevladuje divergentni učni stil, bolj ustreza kombina-
                  cijakonkretneizkušnjein razmišljujočegaopazovanja.Nakonkretnesituacije
                  zmorejo gledati z različnih vidikov, odnose pa povezujejo v smiselno celoto.
                  Uspešnejši so pri ustvarjanju novih idej, iskanju smisla in vrednot. Zanje je
                  tudi značilno, da ne delujejo v nekih akcijah, temveč so bolj opazovalci. (3)
                  Pri tistih, ki so nagnjeni k abstraktnemu razmišljanju in premišljenemu opa-
                  zovanju, prevladuje asimilativni učni stil. Bolj kot usmerjenost v ljudi je zanje
                  značilna usmerjenost v abstraktne pojme, ideje. Na podlagi opažanj in novih
                  idej induktivno sklepajo in ustvarjajo teoretične modele. (4) Zadnja skupina
                  pa so osebe z akomodativnim učnim stilom, kjer gre za aktivno preizkušanje
                  idej, torej temelji na konkretni izkušnji. Radi imajo akcijo in tveganje ter pro-
                  bleme rešujejo tako, da poskušajo in se učijo iz napak (Kolb, 1984).


                  Stili spoznavanja po Rancourtu
                  Po Rancourtu stili spoznavanja temeljijo na tem, kako posameznik nekaj
                  sprejme, prenaša, deli, konstruira in kako uporablja znanje. Izhaja iz treh
                  osnovnih načinov spoznavanja, ki jih imenuje dimenzije oz. modusi spo-
                  znavanja, in sicer (1) empirični modus, za katerega meni, da pri pridobivanju
                  znanja dajemo prednost čutilom in zaznavanju, medtem ko je za (2) racio-
                  nalni modus značilen razum oz. razmišljanje ter za (3) noetični modus intuicija
                  (Marentič Požarnik, 2019).
                    Za posameznike z empiričnim modusom je značilno, da svet spoznavajo
                  predvsem s podatki, dobljenimi preko čutil ter z eksperimentiranjem in in-
                  duktivnim sklepanjem. Radi imajo strukturirane naloge/dejavnosti, cenijo
                  praktično uporabno znanje, so kinestetični, taktilni in objektivni. Posame-
                  zniki z racionalnim modusom svet spoznavajo preko razmišljanja in deduk-


                  30
   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35