Page 30 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Stili zaznavanja

Učni stili
Učni stil po Kolbu
Kolb (1984) svoj model učnih stilov oblikuje na podlagi pojmovanja izkustve-
nega učenja. Izobraževalni psihologi, med njimi tudi Kolb, so predlagali po-
gled na učne procese kot na procese v krogu. To pomeni, da naj bi učenje
oz. posamezne faze učenja potekale v procesu kroga, če naj bi se bili zmožni
učinkovito učiti.
Glede na učni stil Kolb ločuje štiri vrste oz. skupine ljudi z določenimi zna-
čilnostmi. (1) Konvergentniučnistil se kaže pri ljudeh, ki so uspešnejši pri reše-
vanju nalog z enim pravilnim odgovorom/rešitvijo. Raje imajo tehnične na-
loge in stik z ljudmi, pri čemer uspešno nadzirajo svoja čustva. Pri tem stilu
prevladujeta abstraktno mišljenje in aktivno preizkušanje eksperimentiranja.
(2) Osebam, pri katerih prevladuje divergentni učni stil, bolj ustreza kombina-
cijakonkretneizkušnjein razmišljujočegaopazovanja.Nakonkretnesituacije
zmorejo gledati z različnih vidikov, odnose pa povezujejo v smiselno celoto.
Uspešnejši so pri ustvarjanju novih idej, iskanju smisla in vrednot. Zanje je
tudi značilno, da ne delujejo v nekih akcijah, temveč so bolj opazovalci. (3)
Pri tistih, ki so nagnjeni k abstraktnemu razmišljanju in premišljenemu opa-
zovanju, prevladuje asimilativni učni stil. Bolj kot usmerjenost v ljudi je zanje
značilna usmerjenost v abstraktne pojme, ideje. Na podlagi opažanj in novih
idej induktivno sklepajo in ustvarjajo teoretične modele. (4) Zadnja skupina
pa so osebe z akomodativnim učnim stilom, kjer gre za aktivno preizkušanje
idej, torej temelji na konkretni izkušnji. Radi imajo akcijo in tveganje ter pro-
bleme rešujejo tako, da poskušajo in se učijo iz napak (Kolb, 1984).

Stili spoznavanja po Rancourtu
Po Rancourtu stili spoznavanja temeljijo na tem, kako posameznik nekaj
sprejme, prenaša, deli, konstruira in kako uporablja znanje. Izhaja iz treh
osnovnih načinov spoznavanja, ki jih imenuje dimenzije oz. modusi spo-
znavanja, in sicer (1) empirični modus, za katerega meni, da pri pridobivanju
znanja dajemo prednost čutilom in zaznavanju, medtem ko je za (2) racio-
nalni modus značilen razum oz. razmišljanje ter za (3) noetični modus intuicija
(Marentič Požarnik, 2019).
Za posameznike z empiričnim modusom je značilno, da svet spoznavajo
predvsem s podatki, dobljenimi preko čutil ter z eksperimentiranjem in in-
duktivnim sklepanjem. Radi imajo strukturirane naloge/dejavnosti, cenijo
praktično uporabno znanje, so kinestetični, taktilni in objektivni. Posame-
zniki z racionalnim modusom svet spoznavajo preko razmišljanja in deduk-

30