Page 53 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 53

Značilnosti kamišibaja


             blizu in se nanašajo na njihov življenjski vsakdan, npr. prostor, ljudi, čas in
             predmete. Vzgojitelji morajo otroke spodbujati k pripovedovanju o enostav-
             nih dogodkih, v katere so bili vključeni tudi oni, in opisovanju dogodkov, ki so
             jih doživeli sami, npr. kako je bilo v vrtcu, kaj so delali na počitnicah. Za otro-
             kov razvoj je ključnega pomena, da upoštevamo tudi individualne razlike,
             torej da k pripovedovanju spodbudimo tudi sramežljive in manj pogumne
             otroke (Kokovnik, 2011).
               Obstaja veliko različnih načinov, s katerimi lahko pedagoški delavci otroke
             spodbudijo k pripovedovanju zgodb, in sicer: branje, pogovor in pripovedo-
             vanje ob knjigah ali slikah, igra s pomočjo lutk ter govorno nastopanje, ki pa
             jeznačilnejšezaotroke,kižeobiskujejošolo.Kpripovedovanjuspodbujatudi
             samo pogovor ob slikah, saj otrokom takrat omogočamo, da opisujejo pred-
             mete, ki jih vidijo na slikah, jih razlagajo in pojasnjujejo. Na ta način razvijajo
             sposobnost prostega in logičnega opisovanja, se med seboj pogovarjajo in
             naučijo poslušati drug drugega, prav tako pa širijo svoje besedišče.

             Značilnosti kamišibaja
             Kami v japonščini pomeni papir, šibaj pa gledališče; lahko rečemo, da je ka-
             mišibaj papirnato gledališče. Gre za japonsko tehniko pripovedovanja zgodb
             ob slikah na malem lesenem odru, ki ga imenujemo buta. To je lesen okvir, ki
             ima na sprednji strani vrata, ki nam odprta pokažejo vsebino butaja, pričako-
             vano zgodbo. Butaj ima na obeh straneh odprtino, da lahko izvlečemo liste
             od leve proti desni. Takšen način pripovedovanja zgodb je bil na Japonskem
             zelo priljubljen v preteklosti, ko še ni bilo televizije. Osebo, ki s pomočjo ka-
             mišibaja pripoveduje zgodbo, Slovenci imenujemo kamišibajkar (Sitar, 2018).
               Kamišibaj lahko uporabljamo za različne didaktične namene tako v šoli kot
             doma. V današnjem času tehniko pripovedovanja zgodb ob slikah najbolj
             uporabljajo učitelji in vzgojitelji v šolah ter vrtcih, in sicer za pripovedovanje
             in ustvarjanjepravljic, raziskovanje in spoznavanjenoveučnetemeter pripo-
             vedovanje o vsakodnevnih stvareh (Sitar, 2018). S tem ko pedagoški delavci
             pri pouku uporabijo kamišibaj, lahko pri različnih predmetih in dejavnostih
             dosežejo več učnih ciljev hkrati in na ustvarjalen način. Lahko ga vključijo v
             učne ure na ta način, da ga izdelajo in uporabijo sami ali pa dajo to priložnost
             učencem. Ko učitelji uporabljajo kamišibaj, ga lahko uporabijo za interpreta-
             cijo umetnostnega ali neumetnostnega besedila. Paziti pa morajo, da med
             izbiranjem besedila upoštevajo učni načrt ter prilagodijo dolžino in vsebino
             besedila starosti učencev (Nagode in Rupnik Hladnik, 2018). Pripovedovanje
             s pomočjo kamišibaja, torej s sliko in z besedo, vpliva na razvoj različnih spo-
             razumevalnih spretnosti in veščin, prav tako pa lahko uresničuje več ciljev


                                                                             53
   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58