Page 52 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Metoda pripovedovanja zgodb

nega. Uporabo pripovedovanja zgodb pri poučevanju avtorji imenujejo pri-
povedna pedagogika. Pozitiven učinek te vrste pedagogike je predvsem pri
krepitvi posameznikove izkušnje učenja, spodbujanju socialnega in čustve-
nega razvoja, poslušanja ter pripovedovanja in krepitvi govornega razvoja.
Pripovedovanje zgodb v vrtcu in šoli tako predstavlja ključno podlago za raz-
vijanje otrokove pismenosti (Marjanovič Umek in Fekonja, 2019).

Uporaba metode in njene prednosti
Uporaba pripovedovanja zgodb pri učnem procesu je učinkovita tako za uči-
telje kot za učence. Gre za učenje, transformacijo in interpretacijo posame-
znikovih izkušenj. Pri pedagoških delavcih spodbuja domišljijo ter ustvarja
in krepi strokovno ustvarjalnost. Učenje na način pripovedovanja zgodb iz-
postavlja tudi pomen mnenja učiteljev ter njihovega osebnega znanja in jim
prinaša večje zadovoljstvo. V vrtcu in šoli lahko to metodo uporabimo tako,
da lahko zgodbo pripoveduje samo učitelj, lahko pa to možnost damo učen-
cem. Ko se učitelji poslužujejo pripovedovanja zgodbe, med tem uporabljajo
različne govorne izraze in pripomočke, da s to metodo čim učinkoviteje vpli-
vajo na nastanek moralnih in estetskih čustev otrok (Juškevičien˙ ein Nedzin-
skait˙ e-Mači¯ unien˙ e, 2013).
Pri pripovedovanju je pomembno, da pedagoški delavci otroke pripravijo
na poslušanje odraslih. Ko pripovedujejo, morajo uporabljati slovnično pravi-
len, torej knjižni jezik. Pozorni morajo biti na vsebino, namreč da je primerna
otrokovi starosti, poslušalcem zanimiva in že nekoliko poznana, prav tako pa
ne sme biti predolga in ne preplavljena z veliko dogodki ter informacijami.
Učitelji lahko pri pripovedovanju uporabijo različne pripomočke, kot so fo-
tografije, saj s tem povečajo zanimanje in pozornost otrok. Pomembna sta
tudi ton in barva glasu, ki morata biti naravna, torej morajo govoriti počasi,
doživeto in spreminjati jakost glasu. Učinkovito je tudi, da zgodbo ali obrav-
navano učno snov povežejo s svojimi izkušnjami in pri tem, če je le možno,
uporabijo humor, saj učenci bolj poslušajo tistega učitelja, ki je šaljiv, in si po-
sledično snov lažje zapomnijo. Za spodbujanje otrokove domišljije in razvoja
pa je nujno, da otroke ob koncu pripovedovanja spodbudimo k spraševanju
in izražanju njihovega mnenja o tem, kako so doživljali zgodbo (Retuznik Bo-
zovičar in Kranjc, 2011).
Da bi otroke že od majhnega spodbudili k pripovedovanju, je pomembno,
da vzgojitelji metodo pripovedovanja zgodb pogosto uporabljajo v vrtcu, to-
rej že v predšolskem obdobju. Izbrati morajo tako vsebino, ki je vsem otro-
kom razumljiva in jih spodbudi, da čim več govorijo in sami pripovedujejo.
Najmlajši v pripovedovanje zgodb najraje vključujejo tiste vsebine, ki so jim

52