Page 109 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

različico 5-HTTLPR ogrožajoči dražljaji povzročijo večje izločanje kortizola kot pri
tistih, ki imajo vsaj en alel s kratko različico.  Glej sliko 2 v Mueller idr. (2011).

Na stresni odziv vpliva tudi variabilnost v genu za katehol-o-metiltransferazo
(angl. Catechol-O-methyltransferase – COMT). COMT je encim, ki med drugim raz-
grajuje (inaktivira) dopamin, adrenalin in noradrenalin. Gen COMT se pojavlja v
več različicah. Za gen je značilen SNP oziroma alelni dimorfizem G/A (Val Met),
158
ki vpliva na prepis Val/Met. Različica Met je povezana z manjšo aktivnostjo COMT,
manjšo razgradnjo dopamina in večjo aktivnostjo HPA-osi, različica Val pa ravno
obratno. Skratka, posamezniki z različico Met so občutljivejši na stres kot tisti z raz-
ličico Val (Walder idr., 2010).
Kronični stres oziroma stresni hormoni lahko povzročijo epigenetske spremembe
preko sprememb histonov in aktivnosti mikro-RNK ter metilacije DNK (Jiang idr.
2019). Posledično se spremeni ekspresija CRH, receptorjev za kortizol, vazopresina
in BNDF (Stankiewicz idr., 2013).

7.6 Posledice kroničnega stresa
Medtem ko akutni stres omogoča soočenje z (negativnimi) dražljaji in jih pomaga
preživeti, kronični stres vodi v bolezni in motnje, kot so npr. astma, alergije, bole-
čine v hrbtu, utrujenost, glavobol, motnje spomina in učenja, presnovne in srčno-

žil ne bolezni, debelost, diabetes, hipertenzija, aritmija, neplodnost, rak, depresija,

anksioznost in hitro staranje.
Kronični stres tudi zmanjša izločanje rastnega hormona in tako inhibira rast. Znani
so primeri, ko so otroci pod hudim stresom nehali rasti, čeprav so bili sicer »zdravi«
in primerno prehranjeni. Pojavu pravimo stresna ali psihogena pritlikavost (angl.
stress dwarfism ali psychogenic dwarfism). Če te otroke dovolj zgodaj umaknejo v
zdravo okolje, »ujamejo« svojo normalno višino (Slika 7.18).
Pri odraslih visoka raven kortizola zavira privzem kalcija iz črevesja, zaradi česar se
zmanjšajo obnovitvene funkcije v kosteh, kar lahko vodi v osteoporozo. Podoben
mehanizem za razvoj osteoporoze se pojavlja pri pomanjkanju estrogena in te-
stosterona.  Glej sliko 1 v Cizza idr. (2009).

Ob stresu pride do inhibicije cele serije procesov, povezanih z nastajanjem in de-
lovanjem spolnih hormonov. Zaradi povišanih ravni beta endorfinov, CRH in kor-
tizola se zmanjša izločanje gonadotropin sproščujočega hormona (GnRH) iz hipo-
talamusa (Slika 7.19). Posledično se zmanjša sinteza LH in FSH, s tem pa sinteza in
izločanje testosterona, estrogena ter progesterona. 8
Stres pri moških lahko povzroča težave z erekcijo in s prezgodnjim izlivom. Za vzpo-
stavitev erekcije je potrebna aktivacija parasimpatičnega živčevja, stres pa aktivi-
ra simpatično živčevje. Pri prezgodnjem izlivu aktivacijo parasimpatičnega živčev-
ja prehitro nadomesti aktivacija simpatičnega živčnega sistema. Pri ugotavljanju
8 Funkcije omenjenih hormonov so navedene na sliki 7.5.

109