Page 163 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biološke osnove osebnosti

kventi redko razvijejo antisocialno osebnostno motnjo (majhen vpliv genetske za-
snove na mladostniško delikvenco).

Ena od raziskav poroča, da variabilnost v aditivnih genetskih dejavnikih (angl. ad-
ditive genetic factors) razloži 32 %, v neaditivnih genetskih dejavnikih (angl. nonad-
ditive genetic factors) 9 %, v skupnem okolju 16 % in v individualnem okolju 43 %
variabilnosti v pojavnosti AOM (Rhee in Waldman, 2002). Novejše raziskave poro-
čajo, da je dednost AOM 38 % (Torgersen idr., 2008).
Na pojavnost AOM imajo velik vpliv interakcije med geni in okoljem (G x E), kar je
pokazala raziskava kriminalnega vedenja pri krušnih starših in posvojencih (Med-
nick idr., 1984). Če so bili biološki starši kriminalci, krušni pa ne, so bili posvojeni si-
novi pogosteje vpleteni v kriminal (genetski vpliv). Če so bili krušni starši kriminal-
ci, biološki pa ne, so posvojeni otroci kazali nagnjenost h kriminalu, niso pa postali
kriminalci. Če so bili krušni starši in biološki starši kriminalci, so posvojeni otroci
kazali nagnjenost h kriminalu in pogosteje tudi postali kriminalci.
AOM se pogosto pojavlja skupaj z drugimi osebnostnimi motnjami (predvsem iz
sklopa B), zlorabo alkohola in prepovedanih drog. Ljudje z AOM so sicer precej
»odporni« na stres, tesnobo in depresijo.
Z vidika bioloških osnov je antisocialna osebnostna motnja podobna mejni oseb-
nostni motnji, vendar so posamezniki s slednjo bolj nagnjeni k samomorilnosti
(suicidalnosti) in depresiji. Za AOM je značilna disfukcionalnost serotoninskega sis-
tema, ki vodi v agresijo, impulzivnost in čustveno nestabilnost. Za AOM je značil-
na nizka raven 5-HIAA v PFC in višja raven testosterona (Batrinos, 2012). Raziskava
je pokazala, da imajo ljudje z AOM približno 11 % manjšo prostornino v PFC in zni-
žan avtonomni odziv na stresne dražljaje (Raine idr., 2000).Opazili so tudi motnje
pri razvoju amigdale, kavdata in vmPFC (Passamonti idr., 2010). Nekatere raziskave

Slika 10.6: Slika normalnih možganov in možganov, kjer se cavum septum pellicidum ni zaprl
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Cave_of_septum_pellucidum#/media
/File:CavumSeptumPellucidumDiagram.jpg.

163