Page 166 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 11.1: Raznolikost sistemov za določanje spola za reprezentativne rastlinske in živalske vrste
Vir: Bachtrog idr. (2014).
Graf mehurčkov za rastlinske skupine predstavlja relativni delež vrst z dokumentiranimi spolnimi kromoso-
mi znotraj rastlin z ločenimi spoli. Vretenčarji: Mammalia (sesalci), Aves (ptice), Reptilia (plazilci: želve, kače,
krokodili, kuščarji), Amphibia (dvoživke: žabe, krastače, salamandri) in Teleostei (ribe kostnice). Nevretenčar-
ji: Acari (pršice in klopi), Crustacea (raki: kozice, višji raki) in žuželke, ki vključujejo Coccoidea (luskave žužel-
ke), Coleoptera (hrošči), Hymenoptera (mravlje, čebele in ose), Lepidoptera (metulji) in Diptera (muhe). Rastli-
ne: golosemenke (necvetoče rastline) in kritosemenke (cvetoče rastline). Spolni kromosomi so X, Y, Z in W;
GSD = genetska določitev spola, ESD = okoljska določitev spola.

azmnoževanje je biološki proces nastajanja potomcev, ki omogoča obstoj
in nadaljevanje vrste. Značilno je za vse žive organizme pa tudi viruse. Uvr-
Rščamo ga med instinkte (biološke gone). Razmnoževanje v grobem delimo
1
na nespolno in spolno. Za nespolno razmnoževanje je značilno, da ne pride do
zlivanja gamet (oploditve) in ne vključuje mejoze. Genetsko gledano so potom-
ci kloni svojega starša. Potomci se od staršev razlikujejo le po morebitnih muta-
cijah in epigenetskih modifikacijah, ki nastanejo tekom življenja potomca in inte-
rakcije dednega materiala z okoljskimi dejavniki. Za spolno razmnoževanje pa sta
značilna oploditev in zlivanje spolnih celic (gamet). Poglavitni mehanizem spol-
nega razmnoževanja je mejoza, pri kateri se homologni kromosomi staršev prek-
rižajo in izmenjajo dele kromosomov (homologna rekombinacija). Nato se v mi-
tozi še razpolovi število kromosomov. Nastale gamete so zato genetsko različne.
Posledica tega je, da nima noben potomec povsem enakega genotipa kot kate-
ri koli izmed staršev, bratov ali sester (z izjemo enojajčnih dvojčkov). Pri oploditvi
se gameti združita in nastane zigota s homologni kromosomi obeh staršev. Zigo-
ta se večkrat mitotično deli. Nastala blastocista se vgnezdi v maternici. Prednost
spolnega razmnoževanja so nove kombinacije dednega materiala, zaradi česar
so potomci drugačni od staršev oziroma so kombinacija lastnosti obeh staršev.
To poveča genetsko pestrost v populaciji, ki je tako odpornejša na spremembe
v okolju.
1 Osnovni biološki goni so potreba po spolnosti/reprodukciji in potešitvi žeje ter lakote, počitku in izogi-
banju nevarnostim.

166