Page 162 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

je povezana z dopaminergičnim sistemom. Eden od dejavnikov je polimorfizem
gena COMT, kjer je z motnjo povezana varianta Val/Val (manj dopamina v PFC)
(Avramopoulos idr., 2002). Obstaja tudi povezava s polimorfizmom v genu za ar-
ginin vazopresinski receptor. Različica, ki »določa« manjšo afiniteto receptorja, je
povezana s socialno odmaknjenostjo. Pokazali so tudi povezavo s polimorfizmom
gena za DRD2 (Rosmond idr., 2001), z disbindinom (DTNBP1) in D-aminokislinsko
oksidazo (DAO), torej z geni, ki so povezani tudi s shizofrenijo (Fanous idr., 2007).
Gen DRD 2 kodira dopaminski receptor D Ta gen ima več različic. Shizotipska
2.
osebnostna motnja je povezana s polimorfizmom Taq1A (Blum idr., 1997).
Shizotipska osebnostna motnja je povezana z manjšo prostornino sivine v superi-
ornem temporalnem girusu (socialna odmaknjenost, ahedonija) in nekaterih dru-
gih delih možganov (Asami idr., 2013).  Glej sliko 1 v Asami idr. (2013).

Dednost za paranoidno osebnostno motnjo je bila ocenjena na 21 %, za shizoidno
pa na 26 % (Kendler idr., 2006). Pri novejših raziskavah motenj iz skupine A pri no-
beni od njih niso našli vpliva skupnega okolja.

10.16.2 Obsesivno-kompulzivna motnja osebnosti
Za obsesivno-kompulzivno motnjo osebnosti so značilni perfekcionizem, togost
v prepričanjih in medosebnih odnosih, preokupacija s trivialnimi detajli ter posle-
dično težave z odločanjem in zaključevanjem. Motnja je pogostejša pri sorodnikih
ljudi z obsesivno kompulzivno motnjo razpoloženja (15 % proti 5 % v kontrolni sku-
pini) in anoreksijo, kar nakazuje na podobno genetsko osnovo. Dednost obsesiv-
no-kompulzivne motnje osebnosti je ocenjena na 27 % (Reichborn-Kjennerud idr.,
2007). Motnjo povezujejo predvsem s polimorfizmom genov DRD3 in DRD4 (Joyce
idr., 2003). Nekateri predvidevajo, da na razvoj motnje vpliva travma oziroma zlo-
raba v otroštvu (fizična, čustvena in/ali spolna).

Dednost izogibajoče osebnostne motnje je ocenjena na 35 %, odvisnostne pa na
31 % (Joyce idr., 2003). Novejše raziskave pri nobeni od motenj iz skupine C niso po-
kazale vpliva skupnega okolja in razlik med spoloma. Vse tri motnje povezujejo s
polimorfizmom gena za SERT – posamezniki s krajšo različico imajo motnje pogo-
steje (Jacob idr., 2004).

10.16.3 Antisocialna osebnostna motnja

Značilnosti antisocialne osebnostne motnje (AOM) so manipulativnost, egocen-
trizem, kršenje družbenih norm, patološko laganje, agresivnost, impulzivnost ipd.
Ocenjujejo, da ima to motnjo 1–3 % populacije (1 % žensk in 4 % moških). Raziska-
ve iz ZDA poročajo, da so posamezniki z AOM vpleteni v približno 50 % kriminalnih
dejanj. Ugotovili so, da ima med zaporniki AOM 47 % moških in 21 % žensk. Med
kroničnimi kriminalci povratniki ima AOM kar 80 % posameznikov. Mladostni deli-

162