Page 167 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija spola

Slika 11.2: Razvoj gonadnega sistema pri moškem spolu
Vir: po Henley (2021) priredila Chiara Piraino.
(A) Nediferencirani gonadni sistem je v začetku embrionalnega razvoja enak za oba spola. Pri moških se
med razvojem aktivira gen SRY, ki se nahaja na kromosomu Y in vpliva na razvoj testisov. (B) Testisi začnejo
sproščati testosteron in anti-Müllerjev hormon, ki povzročita, da se Wolffovi kanali razvijejo v semenovod,
semenske vezikle in epididimis ter povzročijo degeneracijo Müllerjevih kanalov. (C) Prisotnost testosterona
vpliva tudi na razvoj penisa in prostate.

Velikost gamet se med spoloma razlikuje, zato lahko spol s pomočjo tega tudi de-
finiramo. Ženski spol ima večje gamete kot moški. Pri človeku so moške spolne ce-
lice gibljive. Osebek, ki proizvaja tako ženske kot moške gamete, je hermafrodit.
To je značilno npr. za polže, nekatere cvetnice in številne druge organizme.
Determinacija spola je lahko odvisna od genetskih ali okoljskih dejavnikov (Slika
11.1). Pri človeku in večini sesalcev je spol določen genetsko – s sistemom XY. Poz-
namo pa tudi druge sisteme genetske spolne determinacije, npr. sistem ZW pri
ptičih in X0 pri večini žuželk. Spol je lahko odvisen tudi od okoljske temperature
med razvojem, kar je značilno predvsem za plazilce.
Človekov spol je določen s prisotnostjo ali z odsotnostjo gena SRY na kromosomu
Y. Zato je temeljni oziroma primarni spol pri ljudeh ženski spol. V zgodnji fazi (prib-
ližno tri mesece) embrionalnega razvoja se vsi (ne glede na spol) razvijamo ena-
ko. Tako razvijemo enake osnovne strukture – mezonefrične in paramezonefrične

167