Page 248 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ne pridobijo telesne teže (Goodrich idr., 2014).  Glej grafični povzetek v Goodri-
ch idr. (2014).

15.2.4 Hranjenje nas navdaja z užitkom

Primarno hranjenje služi preživetju; zakaj torej velikokrat pojemo več, kot je pot-
rebno za vzdrževanje energije? Želja po določeni hrani je posledica sproščanja do-
pamina nevronov v ventralnem tegmentalnem področju (VTA), ki naprej aktivira-
jo nucleus accumbens (NAc), striatum in dele možganske skorje. Aktivacija teh poti
je odgovorna za občutek nagrajevanja in ugodja.

Užitek (zaradi okusne hrane) je posledica aktivacije m-opioidnih receptorjev v Nac
in striatumu, ki posredno (preko inhibicije GABA-nevronov) disinhibirajo nevrone
v lateralnem hipotalamusu in aktivirajo apetit.  Glej sliko 3 v Morton idr. (2014).
Raziskava na podganah je preučevala, kako uživanje bombonov M&Ms vpliva na
raven opioidov (enkefalinov) v neostriatumu (Difeliceantonio idr., 2012). Ko so pod-
gane začele jesti, se je raven enkefalinov povišala za 200 %, kasneje je padla na
osnovno raven. V neostriatumu so številni mi-(μ-)opioidni receptorji, na katere se
enkefalini vežejo. Ta mehanizem avtorji povezujejo z ugodjem in motivacijo za
nagrado.  Glej sliko 3 v Morton idr. (2014).
Aktivacija VTA, Nac, striatuma in delov prefrontalnega korteksa je del možganske
nagrajevalne poti. Leta 1954 sta Olds in Milner v svoji raziskavi na podganah od-
krila center užitka. Podgane so pogosto in dolgo pritiskale pedalo, ki je električno
stimuliralo VTA in z njim povezane strukture (striatum, nucleus accumbens), čeprav
niso dobile »otipljive nagrade«. Sklepala sta, da aktivacija teh regij prinese užitek
tudi, če ni gona in je škodljivo. Pri izbiri električne stimulacije teh poti so podgane
raje izbrale električno stimulacijo kot spolno aktivnost, vodo ali hrano.
Nagrajevalni sistem v možganih tvori nevronsko omrežje med prefrontalnim kor-
teksom, striatumom, nucleus accumbens, bazalnimi gangliji (VTA, črna substanca –
substanca nigra), amigdalo, hipokampusom in talamusom (Slika 15.8).

V nagrajevalni sistem sta vključeni dve dopaminergični poti, ki sta ključni za uče-
nje na podlagi nagrade:
– nigrostriatalna pot: substanca nigra → striatum,
– mezokortikolimbična pot: VTA → nucleus accumbens in prefrontalni
korteks.
V nagrajevalno pot so vključeni tudi drugi nevrotransmiterji: GABA, glutamat, se-
rotonin in endorfini.
Ena od razlag za razlike v BMI se nanaša tudi na nagrajevalno dopaminsko pot. Po
tej hipotezi ljudje, ki imajo manj DRD2-receptorjev, jedo več, ker jim hranjenje kas-
neje prinese občutek nagrade. Posledično imajo zaradi večjega vnosa hrane tudi
višji BMI.  Glej sliki 1 in 2 v Wang idr. (2001).

248