Page 250 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

15.3.1 Razvoj zasvojenosti in tolerance

Zasvojenost je stanje ponavljajajoče se kompulzivnosti pri uživanju določenih
snovi ali izvajanju določenega vedenja, kljub temu da imata lahko škodljive po-
sledice. Potreba po drogi/aktivnosti se ojačuje zaradi želje po evforiji in izogibanju
slabega počutja, če droge ni. Med zasvojajoče substance spadajo npr. nikotin, al-
kohol, THC, amfetamini, LSD, kokain in heroin, med vedenja pa igre na srečo, kom-
pulzivno prenajedanje, adrenalinski športi idr.
Pri ponavljajoči se uporabi drog/aktivnosti prenehanje vodi v odtegnitveni sin-
drom. Pri nenadnem prenehanju kronične uporabe droge pride do motenj v delo-
vanju avtonomnega živčnega sistema in sproščanja CRF. Za odtegnitveni sindrom
sta značilni tudi aktivacija talamusa (vezava opioidov na nevrone v talamusu pre-
preči prenos informacij od neprijetnih dražljajev do korteksa) in aktivacija locus co-
eruleus.
Kadar je za enak občutek evforije potrebna večja doza droge/aktivnosti, govori-
mo o toleranci.

15.3.2 Spremembe v možganih zaradi uporabe drog

Kronična uporaba drog vodi v strukturne in funkcionalne spremembe v možga-
nih. Pri ponavljajoči se uporabi drog se npr. zmanjša število ali občutljivost recep-
torjev, zmanjša se dostopnost dopamina (izčrpane zaloge in negativna povratna
zanka), zmanjša se število DAT ter poveča aktivnost encimov, ki razgrajujejo droge
(npr. alkohol dehidrogenaza).

Uporaba amfetaminov vpliva na razrast dendritov v NAc.  Glej sliko 3 v Robinson
in Kolb (1997).

Uporaba opiatov, psihostimulantov, kokaina in alkohola vpliva na število ter ob-
4
čutljivost dopaminskih receptorjev DRD2 v striatumu.  Glej sliko 1 v Volkow idr.
(2009).

Ob kronični uporabi drog se hkrati z zmanjšanjem števila DRD2 zmanjša aktiv-
nost v orbitofrontalnem korteksu in anteriornem cingulatnem korteksu. Slednje
povezujejo s tem, da ima droga za odvisnike povečan pomen in vodi v kompul-
zivno vedenje ter impulzivnost. Zmanjšana aktivnost teh regij je tako povezana z
zmanjšano sposobnostjo samokontrole pri uživanju drog.  Glej sliko 3 v Kalivas
in Volkow (2005).
Zloraba nekaterih drog, npr. amfetaminov, vodi tudi v zmanjšano število DAT v
striatumu. To povezujejo z daljšim reakcijskim časom, tako kognitivnim kot moto-
ričnim.  Glej sliko 4 v Volkow idr. (2001).
4 Dopaminski receptorji D2 so eden od petih vrst receptorjev, ki vežejo dopamin v možganih

250