Page 251 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

motivacija, osnovna gonila in zasvojenost

15.3.3 Zasvojenost in procesiranje informacij znotraj nagrajevalnega
sistema
Procesiranje informacij znotraj nagrajevalnega sistema vključuje štiri psihološke
procese, ki so med seboj povezani ( glej sliko 1 v Baler in Volkow (2006)):

– Pričakovanje nagrade in center užitka se strukturno nahajata v Nac in ven-
tral pallidumu. Nac se aktivira ob naravnih nagrajevalcih in je vpleten v
občutek ugodja. Droge Nac aktivirajo veliko bolj kot naravni nagrajevalci.
Pričakovanje nagrade, povezano z drogo, ima za zasvojene velik pomen.
– Pogojevalno učenje in spomin se strukturno nahajata v amigdali ter hipo-
kampusu. Pri naravnih nagrajevalcih sta amigdala in hipokampus poveza-
na s čustvenim in »kognitivnim« spominom na prijetne izkušnje. Odgov-
orna sta za to, da pri zasvojenih dražljaji, povezani z drogo, pridobijo večjo
težo, »naravni« dražljaji, ki aktivirajo nagrajevalni sistem, pa postanejo
manj pomembni.
– Motivacija: orbitofrontalni korteks. Motivacija, povezana z drogo, je pri
zasvojenih velika, kar vodi v kompulzijo. OFC je pri zasvojenih na splošno
manj aktiven, vendar se močno aktivira ob prezentaciji droge.
– Inhibicija OFC, ki jo vršita PFC in anteriorni cingulatni korteks, je pri zasvo-
jenih šibka.
Za razliko od nezasvojenih sta pomen droge in s tem povezanega nagrajevalnega
občutka pri zasvojenih močno povečana (Nac, VP), spomini na ugodje, povezano
z drogo, so močni (amigdala, hipokampus). Zaradi zmanjšane aktivnost v anteri-
ornem cingulatnem girusu in PFC izgubijo sposobnost samokontrole pri uživa-
nju drog. Spremenjena aktivnost v OFC vpliva na sprejemanje »slabih odločitev«.

15.3.4 Zasvojenost in stres

Pri človeku in modelnih živalih so pokazali, da stres poveča uporabo drog. Poleg
disregulacije nagrajevalne poti je za odvisnost značilna tudi disregulacija stresne-
ga sistema. Stres močno poveča možnost relapsa. Nekatere raziskave so pokazale,
da kortizol v začetku jemanja drog sensitivizira nagrajevalno pot.

Pri zasvojenih odsotnost droge poviša sproščanje CRF, zaradi česar se povišata
simpatični živčni odziv (locus coeruleus) in izločanje kortizola. Poleg tega se aktivi-
rata VTA in amigdala, kar vodi v tesnobo. Tesnoba in stres lahko sprožita ponovno
uporabo droge, ko raven CRF pade in se tesnoba umakne. Po prenehanju učinko-
vanja droge oziroma ob abstinenci se začarani krog ponovi. Pri dolgotrajni upora-
bi drog le-ta ne prinaša več užitka. Zasvojeni se še naprej drogirajo, da se izogne-
jo negativnim posledicam nejemanja drog.

251