Page 252 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

15.3.4.1 Nagnjenost k zasvojenosti
Individualne razlike v zasvojenosti so posledica interakcije med genetskimi faktor-
ji in okoljem. Variabilnost v genetski zasnovi razloži 40–60 % variabilnosti v zasvo-
jenosti.  Glej sliko 2 v Goldman idr. (2005).  Glej sliko 1 v Li in Burmeister (2009).

V preglednici ( glej preglednico 1 v Li in Burmeister (2009)), je navedenih le nekaj
genov oziroma njihovih produktov, ki so vpleteni v razvoj odvisnosti.

Zasvojenost s prepovedanimi drogami, z alkoholom in nikotinom je pogostejša
pri tistih, ki že imajo psihične motnje. Za ta pojav je značilna kompleksna interak-
cija med vzrokom in posledico. Uporaba drog namreč lahko privede do psihičnih
motenj: psihoze, depresije, tesnobe, paničnih napadov. Po drugi strani pa psihične
motnje pripeljejo do uporabe drog (samozdravljenje). Genetski in okoljski dejavni-
ki zasvojenosti in psihičnih motenj so verjetno do neke mere enaki.
Razvoj zasvojenosti je močno odvisen tudi od starosti, ko posameznik začne upo-
rabljati droge. Najpogostejši so ti začetki v adolescenci, za katero so značilna tve-
gana vedenja ter iskanje novih dražljajev in je odzivnost na pritisk vrstnikov več-
ja. Zgodneje ko začnemo uporabljati zasvajajoče substance, bolj nas zasvojijo,
npr., adolescente nikotin zasvoji prej kot odrasle. V adolescenci možgani še niso
do konca razviti. Uporaba drog lahko privede do slabše mielinizacije v frontalnem
režnju (kontrola in motivacija).
Variabilnost v okoljskih faktorjih razloži 40–60 % variabilnosti v zasvojenosti. Med
dejavnike tveganja spadajo življenje v spodnjem socio-ekonomskem razredu
(predvsem nasilje v okolju), slaba podpora staršev, dostopnost drog, zgodnja fizič-
na in spolna zloraba, pritisk vrstnikov, stresni dogodki idr.
Pri opicah na nagnjenost k zasvojenosti vpliva socialni status: dominantni, ki ima-
jo več receptorjev D2, so manj nagnjeni k zasvojenosti. Obratno velja, da imajo
podrejeni manj receptorjev D2 in so bolj nagnjeni k zasvojenosti. Povečano željo
po drogi pri podrejenih povezujejo tudi s stresom (Morgan idr., 2002).

15.3.4.2 Kokain

Kokain je druga najbolj zasvajajoča prepovedana droga. Povzroča hudo fizično
in psihično odvisnost. Nenadno prenehanje lahko povzroči paranojo, depresijo,
utrujenost, anksioznost, srbenje, nihanje razpoloženja, razdražljivost, utrujenost,
nespečnost, intenzivno hrepenenje po kokainu, v nekaterih primerih pa slabost in
bruhanje. Nekateri poročajo o simptomih, podobnih shizofreniji. Uporaba kokaina
lahko privede do infarkta, kapi, poškodb možganov in psihičnih motenj (psihoze).
Najbolj poznan mehanizem delovanja kokaina je vezava na DAT, zaradi česar do-
pamin dlje ostane v sinaptični špranji. Poleg tega stimulira sproščanje dopamina.
Največ receptorjev za dopamin je v nagrajevalni poti, kjer kokain poveča dopami-
nergično aktivnost.  Glej sliko 4 v Roque Bravo idr. (2022). Kokain se do manjše

252