Page 81 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ocenjevanje dednosti

Osebek z določenimi genskimi nagnjenji vzpodbudi spremembe v okolju. Primer:
otrok glede na predispozicijo za agresijo vpliva na vzgojni stil svojih staršev – če je
agresiven, bodo tudi starši agresivnejši.
3. Pasivna soodvisnost (korelacija) med G in O

Osebek z določenimi genetskimi predispozicijami živi v okolju, ki ustreza njegove-
mu genotipu. Primer: otrok, nadarjen za glasbo, živi s starši, ki so glasbeniki.
Moč korelacije med G in O se spreminja s starostjo. Pasivna soodvisnost (korelaci-
ja) med G in O je izrazitejša v otroštvu, aktivna in reaktivna korelacija med G in O
pa sta močnejši v odraslosti.

6.3.3 Medsebojni vpliv med okoljem in genotipom
Tretji pomemben koncept se nanaša na medsebojni vpliv med genotipom in oko-
ljem oziroma interakcijo med G in O. Ta nam pove, da je učinek genov na posame-
znikovo vedenje odvisen od okolja, hkrati pa so učinki okolja na vedenje posame-
znika odvisni od genotipa posameznika. Posledično se ljudje z različnimi genotipi
različno odzivajo na enake dogodke. V vedenjski genetiki se medsebojni vpliv
med genotipom in okoljem nanaša predvsem na občutljivost ter ranljivost posa-
meznika na okolje.
Ljudje, ki so nagnjeni k določeni psihopatologiji, so občutljivejši na učinke stre-
snih izkušenj kot tisti, ki teh nagnjenj nimajo; v psihiatriji ta koncept opisuje t. i.
diatesno-stresni model (angl. diathesis-stress model). Ta model opisuje interakcijo
med predispozicijami (diatesa) in stresnimi dejavniki pri razvoju psiholoških mo-
tenj. Npr., posameznik, nagnjen k shizofreniji, ki odrašča v nefunkcionalni druži-
ni, ima večjo možnost, da bo zbolel za shizofrenijo kot tisti iz zdravega družinske-
ga okolja.
Moč interakcije med okoljem in geni se spreminja med posameznimi življenjskimi
obdobji. Posebej močna interakcija poteka med t. i. kritičnimi obdobji.

Korelacije in interakcije se med seboj prepletajo. Npr., posameznik, nagnjen k de-
presiji, ki odrašča v slabih družinskih pogojih, ima večjo možnost, da bo zbolel
za depresijo. Vendar ima boljše možnosti za normalen razvoj, če je ekstrovertiran
(družaben) in si bo poiskal pomoč ter podporo okolice.

6.4 Kvantitativno ocenjevanje dednosti

Dednost nam pove, kolikšen delež fenotipske različnosti med osebki v populaci-
ji lahko razloži njihova raznolikost v genotipu. Variabilnost genotipa izrazimo kot
Var (G) = Var(A) + Var(I). Var(A) zajame povprečen vpliv aditivnih alelov (angl. ad-
ditive genetic effect ) brez vpliva interakcij med geni. Var(I) pa zajame vpliv zaradi
1
1 Aditivna genotipska vrednost je vsota povprečnih učinkov alelov na končni fenotip, ki jih najdemo na
lokusu/lokusih. Neaditivni genetski učinki vključujejo dominanco (alelov na enem samem lokusu) ali

81