Page 82 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82

genskih interakcij (angl.  non-additive genetic effect), npr. zaradi dominance in
            epistaze. Dednost v širšem smislu (ang. broad-sense heritability) definiramo kot:

              2
            H  = Var(G) / Var(F).
            Dednost v ožjem smislu (angl. narrow-sense heritability) pa je definirana kot:

            h  = Var (A) / Var(F).
              2
            Poznamo več metod za kvantitativno ocenjevanje dednosti. 2


            6.4.1 Pristop z ocenjevanjem deležev varianc posameznih
            komponent (model ACE)
            Eden od načinov takšnega ocenjevanja je pristop z ocenjevanjem deležev varianc
            posameznih komponent, kjer izhajamo iz enačbe
            Var (F) = Var (A) + Var (C) + Var (E),
            pri čemer je Var (A) variabilnost genskega zapisa (poenostavitev brez epistaz in
            dominanc), Var (C) variabilnost skupnega okolja in Var (E) variabilnost individual-
            nega okolja.
                                                       2
                                                            2
                                                          2
            Deleži vpliva varianc posameznih komponent (A , C , E ) na fenotipski znak se se-
            štejejo. Skupni prispevek komponent k izražanju znaka je enak 1.
            6.4.1.1 Pristop z ocenjevanjem korelacije v fenotipskem znaku
            Ta pristop uporabimo skupaj z ocenjevanjem korelacije v fenotipskem znaku, ki iz-
            računa podobnost med osebki v določenem fenotipskem znaku (r = 0 → ni po-
            dobnosti; r = 1 → popolna podobnost). Podobnost med osebki tako opišemo s
                                                                         2
                                                                  2
                       3
            korelacijo (r),  ki vključuje njihovo skupno varianco (A  in/ali C  in/ali E ). Npr., po-
                                                           2
            dobnost v fenotipu med sorojenci izrazimo kot r = A /2 + C (E  ne vpliva na njiho-
                                                          2
                                                                2
                                                                  2
            vo podobnost). A  je ocena vpliva variabilnosti genskega zapisa na variabilnost v
                           2

            fenotipskem znaku. Bratje in sestre »si delijo« nič, enega ali dva alela na vsakem
            lokusu, torej imajo v povprečju 50 % enakih alelov, zato k njihovi podobnosti pri-
            speva polovica A , ki bo prispevala k variabilnosti v fenotipskem znaku v populaci-
                           2
            ji. C predstavlja delež, ki prispeva k podobnosti fenotipa zaradi skupnega okolja.
               2
            Otroci in starši imajo polovico genov enakih (pol z materjo, pol z očetom), zato k
            podobnosti prispeva A /2. Nadalje, vnuki in stari starši imajo v povprečju enakih ¼
                                2
            genov, zato k podobnosti prispeva A /4. Skratka, prispevek A  se navezuje na ko-
                                                                  2
                                             2
            eficient genetske sorodnosti, tj. povprečni odstotek alelov, ki je pri dveh sorodni-
            kih enak (Slika 6.3).
               epistazo (alelov na različnih lokusih).
            2  Dodatna literatura: »Heritability« (b. l.).
            3  Korelacijski koeficient je mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.
            82
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87