Page 100 - Naša pedagoška pot
P. 100

Dr. Sonja Rutar


                  javnikov, ki so klicali po novem programu, hkrati pa smo imeli vso podporo
                  tudi v tedanjem dekanu fakultete dr. Radu Pišotu.
                    Samprogramsmo koncipirali natreh vsebinskih stebrih,in sicer:(1) otrok in
                  njegova družina; (2) otrok in institucije; in (3) otrok, skupnost ter širša družba.
                  Okrog teh vsebinskih stebrov smo potem nizali predmete in tako otroka, nje-
                  gov razvoj in dobrobit postavili v središče pozornosti, kar je ena od značilno-
                  sti sodobnih demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju.

                  Na kaj je treba biti torej pozoren pri razvoju študijskih programov?
                  Sama lahko razmišljam le o pedagoških študijskih programih, ker sem pri njih
                  sodelovala v domačem okolju in v drugih državah. Menim, da je treba zelo
                  dobro analizirati in identificirati ključne probleme, s katerimi se sooča dana-
                  šnji svet, preden se sploh začnemo pogovarjati o tem, kaj naj bi vsebovali
                  študijski programi. To še kako velja tudi za vse pedagoške programe. Poslan-
                  stvo vrtca in šole se spreminja v skladu s spremembami v družbi in prav ta
                  segment bi veljalo mnogo bolj upoštevati pri vseh »reformah« in posodo-
                  bitvah. Upoštevanje otrokovih pravic, ki je bilo eno temeljnih vodil prenove
                  šolstva v devetdesetih letih, tudi še zdaleč ni doseženo za vse otroke. Okre-
                  piti bi veljalo razmišljanja o tem, kako prispevati k oblikovanju odgovornega
                  profesionalca in na katerih vodilih oziroma načelih bodo programi temeljili.
                  Vsekakor bi veljalo pogledati tudi v prihodnost, torej anticipirati, kam bo šel
                  razvoj. K temu pa bi veljalo pristopiti interdisciplinarno, saj so tudi problemi
                  vse bolj kompleksni in jih ne moremo osvetliti le z enega vidika ali celo samo
                  z vidika tega, ker že »deluje in imamo pogoje zanj«. Zdi se, da se prav tej fazi
                  ne posveča dovolj pozornosti, ker se danes pričakuje rešitve čez noč, zato so
                  površinske, kratkoročne in celo neustrezne. Ko gre za izobraževanje bodočih
                  pedagogov, ki bodo aktivno vključeni v vzgojo in izobraževanje mnogih pri-
                  hodnjih generacij otrok v naši družbi, ne moremo biti površni. Prav ti otroci
                  bodo namreč v prihodnje, v odraslosti, usodno sooblikovali našo družbo.

                  Takoj po ustanovitvi Univerze na Primorskem so se na Pedagoški fakulteti
                  Univerze na Primorskem začeli tudi raziskovanje na področju predšolske
                  pedagogike, sistematičen razvoj praktičnega usposabljanja, mentorstvo
                  študentom na praktičnem usposabljanju, vzpostavljanje partnerstev vrtcev
                  in šol. Kako je danes po vašem mnenju treba raziskovati vzgojo zgodnjega
                  otroštva?
                  Tematika raziskovanja v tistem času je bila na Pedagoški fakulteti v Kopru ve-
                  zana na proces usposabljanja bodočih pedagogov, kar je bilo zelo smotrno.
                  Raziskovanje je do določene mere povezalo nekaj visokošolskih učiteljev pri


                  100
   95   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105