Page 130 - Naša pedagoška pot
P. 130
Spomini zaposlenih, študentov in diplomantov
tudi, da vodim uredniški odbor ob njenem 50. jubileju. To je čast, ki si je kot
študentka nikoli ne bi mogla predstavljati. Pedagoška fakulteta mi je dala
ogromno – znanje, izkušnje, prijatelje in nešteto lepih spominov. Sedaj imam
priložnost, da s svojim delom vrnem nekaj tega, kar sem prejela, in prispevam
k nadaljnjemu uspehu in razvoju naše ljubljene fakultete. Ponosna sem, da
sem diplomantka te fakultete!
Dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič (visokošolska učiteljica)
Odraščala sem med učiteljicami, pokojno nono, pokojno teto in mamo. Če-
prav pravijo, da je to poslanstvo za izbrance,tiste,kijim je bilo »položeno v
zibelko«, menim, da je delo učitelja povezano s temeljno ljubeznijo do otrok
in mladih, svetom vrednot in veliko mero odgovornosti. Pedagoško fakulteto
sem v času gimnazijskega izobraževanja dnevno opazovala z druge strani
Cankarjeve ulice. Posebne želje, da bi študij nadaljevala v Kopru, nisem imela,
ker sem z revolucionarno željo, da bom spremenila svet, odločno stremela k
temu, da bom postala pedagoginja, svetovalna delavka. V času mojega štu-
dija pa te smeri v Kopru ni bilo. Med doktorskim študijem v Belgiji sem se pr-
vič povezala s Pedagoško fakulteto v želji, da bi kot zunanja sodelavka sode-
lovala pri razvoju in delu z nadarjenimi v MOK. In tako se je moja pot leta 2009
nepričakovano pričela na Pedagoški fakulteti. Hvaležna sem za številne izje-
mne sodelavce, učitelje in študente, ki plemenitijo moje poklicno in zasebno
življenje. Revolucionarno idejo, da bom spremenila svet, sem sicer opustila,
čeprav vedno znova upam in si želim, da sem s svojim pedagoškim erosom
morda vplivala na življenje katerega izmed naših študentov ...
Dr. Jurka Lepičnik Vodopivec (visokošolska učiteljica)
Več kot desetletje prihajam na Pedagoško fakulteto na Cankarjevo 5 v Ko-
per. Pred tem sem pedagoške in raziskovalne izkušnje pridobivala na Peda-
goški fakulteti v Mariboru, še prej pa na Zavodu za šolstvo in v neposredni
pedagoški praksi, od vrtcev do izobraževanja odraslih. Če pogledam nazaj,
ugotavljam, da se je na fakulteti marsikaj spremenilo. Nenazadnje je fakul-
teta prerasla iz lokalne v eno od pomembnejših in prepoznanih na področju
vzgoje in izobraževanja v slovenskem in širšem regijskem ter mednarodnem
prostoru. Izpostavila bi druženja, tako formalna kot neformalna. Formalna
družena na različnih sestankih delovnih teles in druga so bila vedno skrbno
načrtovana, izjemno strukturirana, vsebinsko bogata in pomembna za delo-
vanje fakultete kot celote, za študente in za vsakega od nas. Poleg tega je
pomembno mesto pripadalo tudi neformalnemu, vsakodnevnemu druženju
ob kavi, soku, piškotih ali »čokolatinih«, kjer smo se pogosto soočali z izzivi
130