Page 132 - Naša pedagoška pot

Spomini zaposlenih, študentov in diplomantov

devanj in povezovanj v akademsko skupnost. Zato je pedagoško in razisko-
valno poslanstvo vedno bolj uzaveščeno. To pa vodi v dejstvo, da zmoremo
v vsakemu študentu videti tudi pot do boljšega življenja zanj in do boljšega
sveta. Srečno univerzi, fakulteti, vsem zaposlenim in vsem študentom!

Dr. Tina Štemberger (visokošolska učiteljica)
Prag UP PEF sem prvič prestopila leta 2008, ko sem prišla na razgovor za
službo. Sprejela sta me takratni prodekan dr. Darjo Felda in moja poznejša
mentorica dr. Majda Cencič. Spomnim se svoje zadrege in zavedanja svoje
majhnosti ter nastopnega predavanja na temo preizkušanja hipoteze neod-
visnosti. Pred tem dnem si nikoli ne bi upala niti pomisliti, da bom nekoč za-
poslena na fakulteti. Prvo leto mi je bilo zelo težko, saj nisem poznala prak-
tično nikogar. A kmalu sem se znašla in danes je ta hiša tudi v mojem srcu
moj drugi dom. Imela sem to srečo, da sem spletla izjemno dobre vezi s so-
delavci, ki so še danes moja varnostna mreža. Ko delamo, delamo zelo inten-
zivno in zavzeto, a se znamo tudi zelo nasmejati, največkrat na svoj račun. Na
svoji dosedanji poti na UP PEF sem srečala tudi mnoge študente, ki so me
s svojimi izjavami nemalokrat spravili v smeh. Tako je, denimo, študent (še
vedno vem, v kateri učilnici in kje je sedel) na moje vprašanje, kako bomo in-
terpretirali rezultate statističnega preizkusa, odgovoril: »Po vašem nareku.«
Neka študentka se je ob moji razlagi razhudila in rekla: »Ma dobro profeso-
rica, mi razumemo, da ste vi zaljubljeni v statistiko, ma večina ljudi ne mara
statistike«. Posebno pa mi je pri srcu tudi izjava študentke tik pred izpitom:
»Profesorica, ma vi sploh ne pašete k temu predmetu.« Skratka, UP PEF mi je
tako profesionalno kot tudi osebnostno dala mnogo, me oblikovala, včasih
tudi prisolila kako zaušnico , a vendarle sem ponosna na to, da sem del te
akademske skupnosti, in sem prepričana, da bomo skupaj zapisali še mnoge
velike zgodbe.

Dr. Vladka Tucovič Sturman (visokošolska učiteljica)
»V petek, 3. junija, smo se z vlakom peljali na izlet v Koper. Ko smo izstopili, so
nas učenci OŠ Antona Ukmarja že pričakovali. Naša tovarišica in njihova sta
se poznali. Odpeljali so nas k ohranjenemu vhodu v mesto in obzidju. Potem
smo šli k palači, kjer se je delila pravica. Tam smo videli tudi stolp od cerkve, ki
je zelo visok. Videli smo tudi zelo veliko drevo platano, ki je imelo tako velike
veje in korenine kot eno drevo. Zapeli smo Janji in Jasni, ki sta imeli rojstni
dan. Prespali smo v dijaškem domu. Drugo jutro smo šli na plažo in v luko.«
Te vrstice je med drugimi v šolskem spisu leta 1988 napisala učenka 2. razreda
OŠ Majšperk, ki je od leta 2017 zaposlena na UP PEF, to sem jaz. Sošolka Janja,

132