Page 21 - Naša pedagoška pot
P. 21

Od oddelka članice Univerze v Ljubljani

                  do članice Univerze na Primorskem


                  Dr. Lucija Čok
                  Predstojnica oddelka Pedagoške fakultete
                  Univerze v Ljubljani v Kopru (1986–1996)
                  in prva rektorica UP (2003–2007)





             Nekaj poudarkov iz prvih treh desetletij izobraževanja učiteljev
             vKopru
             Da bi razumeli obstoj in razvoj Pedagoške fakultete v Kopru, od oddelka Pe-
             dagoške akademije v Ljubljani (PA UL leta 1974) do fakultete, članice Univerze
             na Primorskem (UP PEF leta 2003), je treba pripoznati prizadevanja pionirjev
             njenega nastanka, analizirati cilje in vsebine njenih programov študija, razu-
             meti njeno poslanstvo ter rast do današnjih dni. Med najprizadevnejšimi za
             nastanek oddelka PA v Kopru so bili tako lokalne oblasti (obalne občine) in
             društva (Obalno društvo pedagoških delavcev) ter posamezniki (Vlado Ro-
             tar, Milan Marušič, Olga Bertok, Tomaž Bizajl, Miran Hasl, Sergej Pirjevec, Jože
             Hočevar in mnogi drugi). V tem prispevku ne moremo zajeti vseh zaslužnih
             posameznikov in pomena njihovih dejanj. Osredinili se bomo na specifiko,
             ki je nastanek in obstoj pedagoškega izobraževanja v Kopru ohranila tudi v
             viharnih časih ter utrdila v ugledu, ki ga ima danes.
               Po reformi pedagoškega izobraževanja in ukinitvi učiteljišč (1968) je zani-
             manje za učiteljski poklic na Obali usihalo. Na pedagoško gimnazijo v Kopru
             se je vpisovalo vse manj mladih. Pomanjkanje učiteljev je posledično povzro-
             čilo tako zapiranje podružničnih šol kot nadomeščanje učiteljev z neustre-
             znimi kadri.¹ V analizah potreb po učiteljih se je izkazalo, »da grozi šolstvu na
             Obali katastrofa«.² Pobude, da se poleg Novega mesta in Nove Gorice odde-
             lek višješolskega izobraževanja učiteljev postavi tudi v Kopru, je k uresničitvi
             obalnih načrtov prispevala predvsem specifika obalno-kraške regije (obmej-
             nost, narodnostna sestava prebivalstva, komparativne gospodarske danosti
             ipd.). Vendar ni šlo gladko.
               Prizadevanja ustanoviteljev – najprej oddelka, kasneje enote PA Univerza

            ¹ Milan Marušič, Korenine slovenske šole v Istri (Koper: samozaložba, 1996).
            ² »Koncept razvoja pedagoškega študija na Obali 1981–1985« (SRS Skupščina obalne skupnosti
             Koper, 1980).


                                                                             21
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26