Page 25 - Naša pedagoška pot

Od oddelka članice Univerze v Ljubljani do članice Univerze na Primorskem

da se je ob ustanavljanju nove javne univerze iz enote UL konstituirala in sto-
pila na novo pot kot Pedagoška fakulteta, članica Univerze na Primorskem.

Specifika poslanstva oddelka Pedagoške fakultete UL v Kopru
Izobraževanje za dvojezičnost
Ciljna prizadevanja snovalcev pedagoškega izobraževanja v specifičnem
medkulturnem in narodnostno mešanem obmejnem prostoru so naletela na
podporo lokalnih šolskih oblasti, predvsem enote Zavoda RS v Kopru.¹⁷ Prav
tako je poleg Enote tudi italijanska narodnostna skupnost potrdila potrebo
po usposabljanju učiteljev šol z italijanskim jezikom in podprla vsebine us-
posabljanja razrednih učiteljev v šolah s slovenskim jezikom v didaktiki dru-
gega jezika, ob poglobljenem učenju jezika samega. Lucija Čok, predstojnica
Oddelka PA v Kopru (1986–1995), je poleg vodenja Oddelka kot italijanistka
in preučevalka večjezičnosti s projekti, z gradivi in usposabljanjem učiteljev
usmerjala prizadevanja, da se je študij na oddelku strokovno odzval na te
pobude. Profesorjev in sodelavcev iz PA v Ljubljani, ki so svoje delo oprav-
ljali tudi v Kopru, je bilo vse več. Radi so prihajali na Obalo in vse bolj se je
utrjevala akademska skupnost tudi zunaj matične ustanove, ki ji je po letu
1987 Orijana Gregorič kot tajnica Oddelka dodala še pridih gostoljubja. Mladi
obetajoči visokošolski kadri so začenjali svojo akademsko pot prav tu.
Skoraj ob istem času se je pod okriljem Sveta Evrope in njegove Divizije
za jezike spričo novih družbenih stvarnosti skupnega evropskega prostora
vse bolj uveljavlja potreba po zgodnejšem uvajanju tujega jezika v obve-
zno izobraževanje. O zgodnjem spoznavanju (senzibilizaciji) in učenju dru-
gega jezika, predvsem jezika manjšin (iniciaciji), so slovenski osnovnošolski
pedagogi spregovorili naposvetih kadrovskih šolževosemdesetih letih prej-
šnjega stoletja.¹⁸ Takrat sta Lucija Čok in Cveta Razdevšek Pučko kandidirali
in pridobili dva projekta TEMPUS (SEP 3767 in SEP 11187), ki sta ob pomembni
finančni podpori tako raziskovanju kot materialni podlagi pouku spodbudila
kasnejše preoblikovanje izobraževanja razrednih učiteljev (šolanje mlajših
otrok, integracija otrok s posebnimi potrebami, poučevanje tujega jezika na
razredni stopnji, timsko poučevanje, povezano z dodatno učiteljico v prvem
razredu, itd.). Vsakemu izmed naštetih področij je bila v podporo kompara-
tivnaraziskavausposabljanjarazrednihučiteljevvevropskihšolskihsistemih.
Predlog prenove je ciljal na prenovo teh ravni: raven sistema (oblikovanje no-

¹⁷ »Izobraževanje pedagoških delavcev za potrebe šolstva narodnosti in izobraževanja za dvoje-
zičnost« (pismo ZRSŠ Enota Koper Strokovnemu svetu PIS, 19. maj 1983).
¹⁸ France Žagar, in Marjan Blažič, ur., Usposabljanje razrednih učiteljev pri nas: zbornik prispevkov
(Ljubljana: Pedagoška akademija, 1988).
25