Page 33 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Ljudska pesem brez melodije

− Razvijanje fonološke zavesti: Izštevanke pogosto vsebujejo besedne
igre, rime in ponavljanja zvokov, kar prispeva k razvoju fonološke zaves-
ti. To je sposobnost razpoznavanja in manipulacije zvokov v jeziku, kar je
temelj za razvoj branja in pisanja.
− Spodbujanje besednega zaklada: Glasba in izštevanke lahko vsebujeta
besede, ki morda niso del vsakdanjega pogovornega jezika. Otroci se
lahko naučijo novih besed in izrazov ter razvijejo svoj besedni zaklad
skozi poslušanje in ponavljanje.
− Povečanje koncentracije in pozornosti: Glasba in ritmični vzorci v
izštevankah lahko pomagajo pri povečanju otrokove koncentracije in
pozornosti. Sposobnosti sledenja ritmu in ponavljanja besed v pesmi
zahtevata mentalno angažiranost.
− Socialno učenje in interakcija: Otroci se pogosto učijo jezika skozi soci-
alno interakcijo. Skupno petje izštevank lahko spodbuja komunikacijo
in sodelovanje med otroki ter z odraslimi.

Pri povezovanju glasbe z izštevankami je pomembno izbrati pesmi, ki so
primerne otrokovi starosti in razvojni stopnji. Uporaba ritmičnih gibov ali
preprostih instrumentov lahko dodatno pripomore k vključitvi otrok in kre-
pitvi povezave med jezikom, gibanjem ter glasbo.

Oblike ritmičnega dela z izštevankami
Otrok že v predšolskem obdobju v svojih igrah izraža čut za ritem. Ta se kaže v
izmišljarijah in izvajanju različnih ritmičnih besedil. Ob tem pa izraža potrebo
po gibanju, ki ga povezuje z govorom ali s petjem. Iz te dejavnosti izhaja ele-
mentarna ritmična vzgoja. Izhodišče so ritmična besedila, ki jih uporabljamo
v različnih oblikah ritmičnega dela. Te pa vodijo otroka od podzavestnega k
zavestnemu doživljanju ritma (Bidovec-Oblak in Bole, 1967).
Oblike ritmičnega dela so:

Izreka besedila
Besedilo izštevanke enakomerno izrekamo na določeni glasovni višini. Pri
tem ne upoštevamo elementov interpretacije (primer 1).

33