Page 31 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Ljudska pesem brez melodije

no poetiko. Med izrazitimi oblikovnimi lastnostmi sta predvsem razgibana
onomatopeja in veselje nad igro, ki se kaže v besedi, ritmu, zgradbi. Otroška
slovstvena folklora zajema tri vire (Stanonik, 1999):
− besedila, ki jih ustvarijo odrasli posebej za otroke (npr. Levstik, Pavček);
− pojave, ki so v življenju odraslih izgubili svojo prvotno vlogo in se na
stopnji pred propadom zatečejo v otroško slovstveno folkloro v obliki,
ki je dostopna otrokovemu razumevanju;
− besedilca otrok samih.

Bistvena lastnost otroških folklornih obrazcev je, da jih prenašajo in soobli-
kujejo prav otroci. To pomeni, da je od slednjih odvisno, kaj ostane v mreži
njihovega zanimanja in kaj pade skóznjo v skorajšnjo pozabo. Folklorni ob-
razci imajo predvsem zabavno funkcijo, s sodelovanjem odraslih opravljajo
tudi vzgojno nalogo po načelu združevanja prijetnega s koristnim (Stanonik,
1999, str. 94–96). Žanri otroške slovstvene folklore so izštevanke, nagajívke,
zmerljívke/zmerjávke itn. (Primc, 1997, str. 311).
Izštevanke spadajo v ljudsko slovstveno izročilo in so del ustnega izročila v
mnogih kulturah, vključno s slovensko. So pesmi, ki se pogosto uporabljajo
pri otrocih, običajno med igro ali štetjem. Znane so po ritmičnih vzorcih in
preprostih besedilih, pogosto pa vsebujejo elemente zabave, iger ali štetja.
Razvijale so se skozi čas in odražajo kulturno bogastvo ter tradicijo. Pogosto
so povezane z otroškimi igrami in dejavnostmi ter so del ustnega izročila, ki
se prenaša med generacijami. Izštevanke so kratke ritmične pesmi, namenje-
ne igri oz. izštevanju. Otroci jih imajo zaradi ritma, rime in šaljivosti, pa tudi
dolge niso, običajno zelo radi. So pomemben del vzgoje, saj prispevajo k ra-
zvoju jezikovnih veščin, štetja, ritmičnih sposobnosti in socialnih interakcij.
Prav tako so del identitete določene kulture in pomagajo ohranjati tradicijo.
Poleg tega pa izštevanke igrajo pomembno vlogo pri razvoju semantične-
ga spomina pri otrocih. Semantični spomin je del dolgoročnega spomina, ki
se nanaša na pomene in koncepte, ki so shranjeni v naših možganih. Je del
dolgoročnega spomina, ki se nanaša na shranjevanje in obdelavo pomena
informacij. Gre za vrsto spomina, ki je povezan z znanjem o svetu, konceptih,
dejstvih in s pomenom besed. Omogoča razumevanje jezika, prepoznavanje
pomena besed, konceptov in dejstev, ne glede na kontekst, v katerem so bila
informacije prvotno pridobljene. Nasprotuje epizodičnemu spominu, ki se
nanaša na spomin na specifične dogodke in izkušnje, do katerih je prišlo v
določenem času in kraju. Semantični spomin je abstraktnejši in se nanaša na
splošno znanje, ki ga posameznik pridobi skozi življenje. Ta vrsta spomina je

31