Page 29 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Ljudska pesem brez melodije

Marija Stanonik (2006, str. 259) piše, da so izštevanke pogosto sestavljene iz
samih nerazumljivih besed, s katerimi skušajo odrasli ali starejši otroci pred
mlajšimi povečati pomen štetja. Tudi Lipnik in Matić (1993, str. 98–99) navaja-
ta, da so izštevanke igrice, ki imajo pogosto nesmiselne besede. Uporabljamo
jih za izštevanje – določanje, kdo bo z igro pričel (lovil, mižal), katero vlogo bo
kdo imel v improvizacijah in dramatizacijah, kdo bo iz igre izpadel … Najpo-
gosteje so besedila izštevank v verzih, njihovi lastnosti pa sta ritmično pripo-
vedovanje in združevanje razumljivih ter nesmiselnih besed, ki se jim otroci
hitro pokorijo kot kaki višji sili, hitro se jih naučijo na pamet in jih zelo radi
uporabljajo zaradi ritma pripovedovanja, zaradi rim kot v pesmih in zaradi
nesmislov v vsebini. Saksida (2009, str. 20–21) trdi, da je lahko otroška izšte-
vanka sestavljena tudi iz besed, ki ne pomenijo prav nič, delujejo pa le s svojo
zvočnostjo: vzbujajo smeh in veselje, ko jih izgovarjaš. Številne izštevanke so
verjetno nastale kot posledica različnih otroških iger, ki so omogočile ustvar-
janje stavkov, ki so bili za otroke nerazumljivi, kar je večkrat spodbudilo otro-
ški posmeh, saj so se ti stavki pogosto izpeljali iz tujih jezikov, kot npr. latinšči-
ne. Po mnenju Zmage Kumer (2002) je izštevanka »Ekate pekate« nastala na
podlagi molitve Angite, pangite, cingite me, habilis fabilis, domine.
V literaturi najdemo tri poimenovanja govorjenega ritmiziranega besedila.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednje razlage:

− izštévanka -e ž (ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se
na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: otroci poznajo veliko
izštevank [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014b]
− izšteválnica -e ž (ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se
na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: naučiti se novo izšte-
valnico [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014a]
− preštévanka -e ž (ẹ ́ ) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko
preštevank [Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014c]

V zgodnji pomladi po dvoriščih oživijo rajalne igrice, ki jih mlajši prevzema-
jo od starejših vrstnikov ali prenesejo iz šole. Veliko teh dejavnosti je vezanih
na podeželje, kjer je otrok še povezan z naravo, medtem ko se mestni otroci
igrajo drugačne igre. Otroci z izštevanko npr. določijo tistega, ki bo mižal ta-
čas, ko se bodo drugi otroci poskrili. Otroci se postavijo v krog in nekdo med
izgovarjanjem izštevanke pri vsakem zlogu pokaže zapored na enega prija-
telja v krogu. Pomembno je, da se otroci na začetku dogovorijo, ali bo mižal
tisti, ki bo prvi izštet, ali tisti, ki ga kot zadnjega zadene zadnji zlog. Včasih
si nagajajo z zmerljivkami, ki se rimajo na imena. Igriva ustvarjalnost otro-

29